Kako sloveniti besedi 'evalvirati' in 'avoluirati'
Ključne besede: evalvirati, avoluirati, slovenjenje tujk, tujke, slovenščina
URL:[http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000304.html]
Rok Žaucer
Odkar se zelo trudimo posloveniti prav vsako tujo besedo, zadnje čase veliko evalviramo in evoluiramo. Zanima me natančna definicija besed:
EVALVIRATI
AVOLUIRATI
Ker sprašujete po definicijah, sem odgovor začel iskati v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ).
evalvirati -am dov. in nedov. (i) knjiž. oceniti, ovrednotiti: evalvirati znanje s posebnimi testi
Gesel 'avoluirati' in 'evoluirati' SSKJ ne pozna. Verbinčev Slovar tujk pravi naslednje:
evalvacija -e z (fr. evaluation iz lat. valere- veljati) določitev vrednosti, cenitev; evalvirati- am določiti vrednost, oceniti.
Gesel 'evaluirati' in 'avoluirati' pa v tem slovarju ni. Pogledal sem še v Webstrov angleško-angleški slovar (ki ga imam slučajno pri roki):
evaluate
1 to find the value or amount of
2 to judge or determine the worth or quality of; appraise
3 Math. to find the numerical value of; express in numbers
SYN. estimate
evaluation n.
evaluative adj.
evaluator n.
Etymology [back-form. < evaluation < Fr evaluation < OFr evaluer < value < valu]
Iz tega lahko sklepamo, da je vaš 'evaluirati' verjetno le zapisna različica besede (bližje francoskemu in angleškemu zapisu besede z istim pomenom), ki v SSKJ in Slovarju tujk ni zabeležena, morda le zaradi njune starosti. No, v Besedišču slovenskega jezika (1987), ki vsebuje zbrane podatke, ki niso bili uvrščeni v SSKJ, sta zabeleženi tudi različici 'evaluacija' in 'evaluirati', tako da gre pri navedbi le ene dvojnice v SSKJ mogoče tudi za poskus poenotenja. Še bolj verjetno se to zdi zato, ker je 'evalvirati' edini navedeni zapis tudi v Slovenskem pravopisu (2001). Za različico 'avoluirati' pa bi si upal trditi, da je le tipkarski škrat.
Iz ustnih virov (morda bi bilo bolje reči tipkanih) sem izvedel, da se zdi glagol 'evalvirati' menda marsikomu že rahlo arhaičen. Sedaj naj bi se bolj uporabljala oblika 'evaluirati', torej različica, ki je v SSKJ in Slovenskem pravopisu ni, pa tudi 'valorizirati' in izvorno domači ustreznici '(o-)vrednotiti', oceniti'. No, to so zgolj opazke, in po drugi strani se na primer zdi, da se--recimo v kontekstu prenove šolskega sistema--po javnih občilih več sliši in bere samostalniško različico 'evalvacija' kot pa 'evaluacija'.
V pisnobesedilnem korpusu Nova beseda (http://bos.zrc-sazu.si/index.html) ima iskalni niz 'evalvacij*' 371 zadetkov, iskalni niz 'evaluacij*' pa 16 (z uporabo zvezdice dobimo z enim iskanjem vse oblikoslovne različice, torej evalvacija, evalvacije, evalvacijski ... oz. evaluacija, evaluacije, evaluacijski ...). Iskanje za glagolsko obliko z nizom 'evalvira*' vrne 21 zadetkov, z nizom 'evaluira*' pa 1 zadetek. Po tem korpusu sodeč se torej v sodobni rabi pojavljata obe obliki, v prednosti pa je oblika 'evalvirati' oziroma 'evalvacija'. Pri interpretaciji teh podatkov pa se je treba zavedati, da navajani korpus v več kot 90 odstotkih sestoji iz besedil časnika Delo. Ker so ta besedila iz leta 1997 in kasneje, podatki vsekakor odevajo sodobno rabo, vendar po drugi strani taka prevlada besedil iz Dela pomeni tudi to, da je povsem mogoče, da gre pri prevladi različice 'evalvacija' nad 'evaluacijo' za lektorsko politiko dotičnega časnika, ki lahko odseva celo osebno preferenco zgolj enega samega človeka, in podatkov torej ne moremo vzeti kot ravno reprezentančnih. Morda imajo že pri recimo časniku Večer ravno nasprotno lektorsko politiko, da o vseh mogočih drugih pisnih virih sploh ne govorimo. Bolj uravnoteženi korpus FIDA pa mi žal ni dostopen.
Iz mladih let se tudi spomnim, kako smo pogosto govorili o 'devalvaciji dinarja' in prav nikoli o kakršnikoli 'devaluaciji', enako 'devalvirati' in ne 'devaluirati'. Ker sta besedi sorodni (morda ju lahko primerjamo z domačim parom 'ovrednotenje' vs. 'razvrednotenje'), bi lahko pričakovali od njiju tudi podobne vzorce obnašanja, vendar če je res, da je različica 'evalvirati' v zatonu (kar se sicer ne sklada s podatki iz korpusa Nova beseda), potem vsaj pri glagolskih oblikah 'devalvirati' in 'evaluirati' obeh besed tudi danes ne tretiramo po istem kopitu. Angleško-slovenski/slovensko-angleški poslovni slovar iz leta 1995 (DZS in Peter Collin Publishing) namreč še vedno navaja obliko 'devalvacija' (angleško geslo 'evaluate'/'evaluation' pa prevaja z 'vrednotiti' oziroma 'vrednotenje', torej o evaluaciji/evalvaciji od tod ne zvemo nič), pa tudi v Novi besedi na iskalni niz 'devaluacij*' ne dobimo nobenega zadetka, na 'devalvacij*' pa 357 (podobno na 'devalvira*' 132, na 'devaluira*' nobenega).
Še zanimivost. V nemščini, za slovenščino do nedavnega gotovo najvplivnejšem tujem jeziku, očitno obstaja ista dvojnost zapisa kot v slovenščini. Wahrigov enojezični nemški slovar (1981) navaja za glagol zgolj zapis 'evalvieren' in za samostalnik zgolj 'Evalvation', oboje tudi izgovorno z glasom /v/, ne /u/. Enako za glagol 'devalvieren' in samostalnik 'Devalvation'. Nasprotno pa Debenjakov Veliki nemško-slovenski slovar (DZS, 1994) navaja zgolj zapisa 'evaluieren' in 'Evaluation', izgovora pa ne navaja. Tudi z iskanjem po internetu dobimo zadetke z obema zapisnima različicama kot iskalnima nizoma. Ne vem, ali gre v današnji nemščini za dvojničnost tudi v izgovoru ali pa se morda vsaj glagol, zapisan kot 'evaluiren', vseeno izgovarja /eval'vir6n/ (zaradi drugačnega naglasa se vsaj za samostalnik 'Evaluation' zdi, da bi bil izgovor /evalua'cjon/ možen). V-jevski zapis po internetu sodeč obstaja tudi v nekaterih drugih germanskih jezikih, na primer švedščini.
Današnja nemška zapisna in morebiti izgovorna dvojničnost bi lahko po eni strani izvirala iz vpliva tujih jezikov, na primer angleščine, po drugi strani pa je možno, da je v-jevski zapis poskus podomačitve besede (morda pisne prilagoditve izgovoru), ki pa nikdar ni uspel v celoti, in sta torej dve zapisni različici soobstajali že vse od prevzema besede. V Wahrigovem slovarju je namreč kot vir nemških 'evalvieren' in 'Evalvation' navedena francoščina, tam pa sta ustreznici u-jevski tako v zapisu ('evaluer', 'evaluation') kot v izgovoru. Obe omenjeni poti do današnjega dvojničnostnega stanja sta seveda možni tudi za slovenščino, obstaja pa verjetno za slovenščino še dodatna možnost, namreč z nemščino kot posrednikom. Da smo torej besedo prevzeli prek nemščine v v-jevskem zapisu in izgovoru, potem pa so u-jevske različice prišle kasneje prek drugih tujih jezikov, npr. angleščine. Slovenski etimološki slovar Marka Snoja besede 'evalvirati/evaluirati' ali kakšne sorodne besede žal ne navaja (oz. razlaga).
Glej tudi: Kaj pomeni beseda 'evaluacija'?.