---

Delež kmetijstva v Aziji je nadpovprečen, istočasno pa je le petina površin, primernih za kmetovanje. Zemlja ne more preživeti vseh prebivalcev (agrarna prenaseljenost). Revščina onemogoča vlaganje v intenzivno pridelavo. Veliko kmetijskih tal je izčrpanih. Glavni kmetijski pridelki so riž, juta, dateljni (oaze JZ Azije), soja (Kitajska), kavčuk (Indokina), čaj (južna Azija) in začimbe. Za življenje Azijcev je nepogrešljiva tudi živinoreja (sir, mleko, meso, krzno, usnje, transport in delo na poljih). Delež celotnega azijskega kmetijstva v svetu znaša 49,8 %.

 

Žetev v ruskih stepah

Namakanje riževih polj v Vietnamu

Kanati v Iranu >

Intenzivno poljedelstvo Izraela >

Ljudje so zaradi potreb od nekdaj gojili tekstilne rastline. Bombaž je grmičasta rastlina, ki potrebuje sušna rastišča, predvsem v času obiranja. Semenska vlakna bombaževca se uporabljajo kot tekstilna surovina. Babilnoci so ga imenovali "belo zlato".

Leta 2011 je bilo med 10. največjimi svetovnimi pridelovalkami bombaža 6 azijskih držav - Kitajska (prva - 6,6 milijona t), Indija (druga - 5,9), Pakistan (četrta - 2,3), Uzbekistan, Turčija in Turkmenistan.

 

V Kašmirju pridobivajo eno najbolj kakovostnih vrst volne iz kašmirske koze; po tem območju se tudi vrsta tkanine imenuje kašmir. Preproge in volneni izdelki so glavno trgovsko blago osrednjega dela Azije. Kakovostno volno dajejo tudi angorske koze in angorski kunci.

Več >

 

Za pulover normalne konfekcijske številke potrebujejo volno od 3 do 5 koz.

Živinoreja je pomembna kmetijska dejavnost - zagotavlja sir, mleko, meso, krzno, volno, usnje in delovno živino (delo na poljih, tovorjenje)...

Več >

 

Nomadi v Kazaški stepi

 

Juta je tekstilna rastlina, iz katere izdelujejo vreče, vrvi, tepihe, stenske obloge, oblačila, torbice idr.

Največji svetovni pridelovalci jute so Indija (1,97 milijona t), Bangladeš (1,55) in Kitajska (0,02). Na svetu 10-12 milijonov kmetov živi od pridelave jute in okoli 150 tisoč ljudi od njene predelave.

 

Osrednja prehrana Azijcev je riž. Poznamo nižinski riž (gojijo v padijih - poplavljenih ograjenih poljih) in bolj vzdržljiv gorski riž (raste na bolj sušnih tleh in je primeren za terasno kmetovanje, npr. na Indokini, Indoneziji, Cejlonu in Filipinih). Ta žitarica pomeni prehransko varnost dobri polovici svetovnega prebivalstva. Zato ga izvozijo samo okoli 8%.

Leta 2016 so na svetu pridelali 741 milijonov ton riža, od tega 90 % v Aziji.

Pridelovanje riža >

Karta pridelave riža >

 

Domovini črnega čaja sta Indija in Srilanka, zeleni čaj pa izvira iz Kitajske. Največja svetovna pridelovalka čaja je Kitajska, največja azijska območja čajevca so še v Asamu v Indiji, na Japonskem ter v Gruziji in Rusiji.

Več >

 

Lubje kavčukovca zarežejo in smolo (lateks) zberejo v posodi. Obdelajo ga toplotno z dodajanjem kemikalij in dobijo različne vrste gume. Gumarska industrija je velik onesnaževalec okolja.

Največ kavčuka pridelajo na Malajskem polotoku in na Indokini.

Guma >

 

Plantažno kmetijstvo je primer intenzivnega kmetovanja z velikimi hektarskimi donosi. Delež celotnega azijskega kmetijstva v svetu znaša 49,8 %. Večino tropskih kmetijskih pridelkov Azije ustvarijo na plantažah...

Več >

Azijsko kmetijstvo je neenakomerno razvito >

Delež azijskega kmetijstva v svetovni pridelavi nekaterih pridelkov >

Poper, janež, cimet, klinčki, ingver, kurkuma, koriander, kardamom... Začimbe so bile v srednjem tako pomembne, kot je danes nafta. V Indiji pridelajo 72% vseh svetovnih začimb.

Več >

Kmetijstvo je gospodarska dejavnost, vezana na zemljo, katere glavna naloga je pridobivanje hrane. Ločimo intenzivno kmetijstvo (uporaba mehanizacije, sodobnih znanstvenih izsledkov in kemičnih sredstev, specializano pridobivanje ene kulture, velik rezultat) in ekstenzivno kmetijstvo. Odvisno je od podnebja, reliefa, kakovosti tal in človekove obdelave.