Največ Azijcev se ukvarja s kmetijstvom. V stepskem pasu je najbolj razvito poljedelstvo in intenzivna živinoreja. Namakalno poljedelstvo in nomadska živinoreja prevladujeta v sušnejših območjih. V tropskem pasu so plantaže območja intenzivnega kmetovanja in specializacije. V Aziji so leta 2016 ustvarili skoraj polovico kmetijskega pridelka na svetu.

Azija je bogata z rudami. Pomembna so nahajališča železove rude, saj je črna metalurgija osnova za industrijski razvoj. Barvne kovine se uporabljajo kot dodatek železu pri pridobivanju različnih vrst jekla, ali pa so pomembne zaradi specifične uporabe Ogromne so zaloge energetskih surovin. V Aziji se nahaja polovica (56%) svetovnih zalog nafte, štiri petine (80%) zalog zemeljskega plina in polovica (48%) zalog premoga.

Industrija je pomembna gospodarska dejavnost. Odvisna je od surovin, energetskih pogojev, prometne povezanosti, delovne sile in tržišča. Azija ima dovolj delovne sile, bogata rudna nahajališča, povečuje se domača poraba in izboljšuje promet.

Poleg storitvenih dejavnosti postaja turizem vse pomembnejša gospodarska dejavnost. Azija je leta 2017 sprejela tretjino vseh svetovnih turistov.

Gospodarska razvitost azijskih držav je neenakomerna. Najrazvitejša azijska država in gospodarska velesila je Japonska. Poleg bogatih naftnih držav, sta se gospodarsko prebudili Rusija (največja svetovna država) in Kitajska (največja svetovna izvoznica), bliskovito pa so se razvili tudi "Mali azijski tigri" - Južna Koreja, Taivan, Hongkong in Singapur.