je elastični ogljikovodikov polimer, ki ga pridobivamo iz mlečne smole (lateks) iz mnogih rastlin, lahko pa jo pridobimo tudi sintetično.Večino lateksa pridobimo iz dreves kavčukovca. Tudi figa (smokva) vsebuje lateks. Iz nje so Nemci med II. svetovno vojno poskušali nadomestiti pomanjkanje naravne gume.
Charles Goodyear je leta 1838 po naključju odkril, da ostane kavčuk prožen in nelepljiv, če ga segrevamo skupaj z žveplom.
Ta postopek se imenuje vulkanizacija. Končni izdelek je guma, ki je trša (obraba), bolj obstojna (staranje), nelepljiva, netopljiva in odporna na kemijske reakcije.
Potrebe po naravni in umetni gumi so ogromne.
Avtomobilska industrija porabi 80 % naravnega in 57% odstotkov umetnega vsega kavčuka. Na svetu je 455 tovarn pnevmatik, ki izdelajo več kot milijardo pnevmatik letno. Japonski Bridgestone je bil leta 2017 največji svetovni prodajalec gum (26,2 milijarde USD).
Avtomobilske pnevmatike so največji gumijev odpadek.
Severna Amerika letno proizvede približno 300 milijonov odpadnih pnevmatik, Evropa 150 milijonov. Gumarska industrija še vedno išče možnosti recikliranja, saj za komercialno uporabo ni najbolj uspešna, ker dobljenim materialom ne znajo povsem povrniti prvotnih lastnosti.
Tudi žvečilni gumi je guma.
Sestavljen je iz gumijeve baze, sladil, mehčalcev, emulgatorjev, mineralnih olj in arom ter barvil. Stari Kitajci so žvečili korenine ginsenga, antični Grki sladko smolo mastike, starodavni Maji in Azteki čiklo, Tajci betel (plodovi palme areca), naši dedi tobak. Največji proizvajalec, izvoznik in potrošnik žvečilnih gumijev so ZDA. Če bi žvečilni gumi, ki so ga izdelali v zadnjih sto letih, "prežvečili" v nit, bi bila dolga 198 milijonov km.
Kuhanje čikle - do 40. let prejšnjega stoletja so bili komercialni žvečilni gumiji narejeni iz lateksa čikle - tropskega srednjeameriškega sadnega drevesa. Kasneje so naravne surovine nadomestili sintetični polimeri.
Singapurska vojna z žvečilkami >
