V stepskem pasu je razvita intenzivna, v sušnih območjih pa nomadska živinoreja.
Za prehrano sta razvita svinjereja (ne v muslimanskih državah) in perutninarstvo (meso, jajca). Največji pridelovalki mesa sta Kitajska in Indija, ki ga večino porabita za lastno prehrano, saj je leta 2015 v obeh državah skupaj živelo 36,5 % svetovnage prebivalstva.
Indija je, poleg Rusije, tudi največja azijska pridelovalka mleka.
V Srednji in Jugozahodni Aziji, kjer prevladuje suho celinsko podnebje, se ljudje ukvarjajo z nomadsko živinorejo ovac, koz, kamel in konj. Dejavnost jim zagotavlja sir, mleko, meso, krzno, volno, usnje in delovno živino za tovorjenje in delo na poljih.
Kjer je padavin dovolj, uspeva intenzivna (hlevska) in pašna govedoreja.
Jak - dolgodlako votlorogo govedo. Gojijo jih zaradi mleka, masla, mesa in tovorjenja. Iz dolgih dlak izdelujejo tudi vrvi in volno. Domovina jakov je Tibet, redijo pa jih tudi na višjih nadmorskih višinah v Sečuanu in v himalajskih državah.
Angorska koza letno proizvede 5-8 kg volne. Strižejo jo dvakrat letno. Daje volno izjemne kakovosti, imenovano moher.
Angora zajci dajejo angora volno, ki je ne smemo zamenjevati z moherjem. Angora je znana po svoji mehkosti in tankih puhastih vlaknih. Je toplejša in lažja od ovčje ali kozje volne zaradi votlega vlakna. Na Kitajskem pridelajo 2500-3000 ton angora volne letno. Vsake 4 mesece zajcu ostrižejo krzno. Domovina angora zajcev je Anatolija (Angora = staro ime za Ankaro).
Tudi v Indiji se verske tradicije hinduizma umikajo globalizaciji. Indijski govedorejski trg je ocenjen na 4 milijarde ameriških dolarjev in zaposluje več kot 2,2 milijona ljudi. Kljub temu, da je krava za hindujce sveta žival in da so za zakol svete krave predpisane kazni do 3 let zapora, je zmeraj več pritiskov na vlado, da omeji stroge prepovedi in s tem kontrolira tudi cvetoči črni trg mafije z govedino in usnjem.
Zaradi akcij naravovarstvenikov in večje ekološke osveščenosti se je razmahnila industrija umetnega krzna. Kljub temu se količine (in dohodki) krznarske industrije povečujejo. Zato je edina pot spremenjen odnos potrošnikov do krzna (največji porabniki so države v Evropski uniji) in bojkot krznenih izdelkov.
< nazaj