Kanati so zgrajeni kot niz navpičnih vzdrževalnih jaškov (globina 20 - 250 m), povezanih z vodnimi predori (do 70 km). Vodni kanal na začetku seže do podtalnice. Voda gravitacijsko odteka po nagnjenem kanalu z višjega vira, ki je običajno gorski vodonosnik, na nižjo raven. V vročem in suhem podnebju kanat zagotavlja vodo na velikih razdaljah brez večjih izgub ( izhlapevanje).
Tradicionalni kanat ročno gradijo in redno vzdržujejo skupine (3-4) usposobljenih delavcev - mukanov. Poklic je bil v preteklosti dobro plačan in se je prenašal iz roda v rod. Kanati so bili uvrščeni na seznam Unescove svetovne dediščine leta 2007/2016.
Eden od najstarejših in najbolj znanih kanatov je v iranskem mestu Gonabad in po 2700 letih še vedno omogoča pitno in namakalno vodo skoraj 40.000 ljudem. Njegova največja globina je več kot 360 metrov, dolžina pa je 45 kilometrov.
