| ||
|
27.11.2011: Po smučarski trasi
26.11.2011: Mirni vrh
20.11.2011: Na frontni črti
19.11.2011: Milštetske Alpe
17.11.2011: Nos ali Travnik? Baje oboje!
13.11.2011: Prepišne višave Oglej si filmček:
12.11.2011: Pod Pinjo
29.10.-3.11.2011: Čarobni poznojesenski dnevi
15.-16.10.2011: Na grebenu Pručke
4.10.2011: Visokogorsko plavanje
1.-2.10.2011: Tirolski vikend: Dolomitski Dedec in Huda Baba Man... Dolomitski dedec je bil nadaljevanje našega poletnega obiska, tako da se je tura potegnila še čez en rob; kazalo je že prav fenomenalno kičasto, a je bil potem daljši gozdni odsek spusta tudi za ta "prave dedce" odločno preveč tečen... Kakorkoli, super tura.
...und Weibl 24.9.2011: Oslova jama Tokrat smo le poskusili s spustom na sever, ki smo ga zaradi poročila o 25 % dolgo odlagali. In izkazalo se je, da je potka v resnici kolesarsko zelo luštna zadeva. Spusta se je priporočljivo lotiti samo v suhem in dovolj pozno jeseni, da 'plevel' pod planino ne ovira.
10.-11.9.2011: Bavarski vikend (Visoka kišta in Poštarski dom) Tobi & Bernd: thanks for the touring! Marion & Felix: thanks for hospitality!
4.9.2011: Turni kolesarji namesto turnih smučarjev
3.-28.9.2011: Septembrski utrinki
22.-29.8.2011: Utrinki od tu in tam
17.8.2011: Visoka(e) tura(e) (3252 m) Ni bilo ravno pretežno jasno, zato pa toliko bolj fotogenično!
14.8.2011: Vrh Krnega dola (z delovno akcijo) Tokrat smo slikovito, neoznačeno mulatjero z Vrha Krnega dola spotoma kar konkretno uredili - sedaj je že prav kičasto tekoča... ;)
1.-15.8.2011: Utrinki
10.8.2011: Give me the sickest trails! 'Mister Front Pivot' came to Slovenia and asked us to give him the sickest trails. We delivered!
5.8.2011: Tagweide ('dnevna paša')
3.8.2011: V Žlebeh
2.8.2011: V Dolomitih ('laserski oddelek')
30.7.2011: Pogan
27.7.2011: "Navadno večji raven svet brez drevja in grmovja" (drugič) Še tri ogromne plantaže ruševja naj vendar očistijo skrbniki poti, pa bo tudi za tretjič... ;)
26.7.2011: Scheissberg 'Črka' v imenu gore je spremenjena, tako ime še bolj velja!
21.7.2011: Po "Roru"
17.7.2011: Zajeb! Ni kaj dodati, v vseh pogledih smo "zajebali". Naj vas fotke ne zavedejo! ;)
14.7.2011: Mulatjera z Vrha Krnega dola (Monte Cregnedul, 2351 m) No, ne čisto s samega vrha, zadnjih 20 m mulatjeri zaradi težavnega terena le zmanjka sape, brez posebnih plezalskih težav pa na razgledni vrh lahko "skočimo" peš. Mulatjera je neoznačena, nevzdrževana in počasi propada. Škoda jo je, zato vabiva ponavljalce, ki ste takim izzivom kos, da poskusite. Hkrati prosiva, da spotoma odmaknete kakšno skalo, ki je padla na pot in dela zgago; v spodnjem, "kosmatem" delu bo potrebno umakniti še kakšno podrto drevo in odstraniti nekaj vej. Pohodnikov to žal ne moti, pač urežejo bližnjico, s tem mulatjera še dodatno propada. Spust po res izjemno slikoviti mulatjeri (v zgornjem delu je več kavern, utrdb, lin, oken,...) v še bolj atraktivnem gorskem okolju je nepozaben. Pod 2200 m je vozno prav vse ("pivotiranje" skozi ovinke), višje pa so težave vse bolj konkretne, tu in tam je potrebno kolo tudi prestaviti - par okljukov se je namreč podrlo,... S Sella Nevea po gozdni cesti (na zemljevidih večinoma ni vrisana) na planino Krni dol (Casera Cregnedul di Sopra), desno po poti 625 do razcepa na 1600 m, kjer se v levo odcepi "naša" mulatjera. Začetek je še vozen tudi navzgor, zatem je potrebno kolo nositi. Zgoraj se "povsod" držimo levo in dosežemo škrbino oziroma kaverno na grebenu tik levo pod Vrhom Krnega dola.
5.-13.7.2011: Nekaj utrinkov
10.7.2011: Val Glagno (okoli Crete Grauzarie) Turo iz 2008 sva tokrat zaključila, kot se spodobi, po potki čez La Forco v Moggio Udinese. Nekaj daljše, zato pa slajše. Priporočava za jesen, vode na poti je dovolj.
2.7.2011: Glavica nad Krnico
29.6.2011: Smučarska
26.6.2011: "Vrh je" (...izgubljeno s prevodom)
25.6.2011: Monte Chiavals Leta 2009 smo vozili rundo Chiavalsa, tokrat sva iz Dordolle poskusila lažji in precej bolj smiseln uvod (krajša nemarkirana steza do ceste, ki vodi) v dolino Alba. Tudi zaključek glavnega spusta mimo bivaka je bistveno lepše narediti do konca, torej do same struge, ostalo je itak poezija. V vednost pa, da se skupaj nabere za dva tisočaka višincev...
20.-21.6.2011: Popoldanski utrinki Nad jezeri in v Lepi konti:
4.-18.6.2011: Lokalni kolesarski utrinki
23.5. in 29.5.2011: Hoteli nad Rezijo Laški Dul
Tam v Hlabuje
22.5.2011: V iskanju ključavnic
14.5. in 21.5.2011: Z goljufijo na Mangart Zaključna? Cesta prevozna do razcepa za kočo (1850 m), sneg ni pomrznil, spodaj je bil sicer kar kompakten, ko pa je treba na 2300 m peš naprej, je bilo pa vse bolj gnilo. Dol smo v megli in dežju smučali po Zimski z italijansko varianto, vse še zelo lepo zalito, smuka zgoraj slaba, pod smučmi začuda niti ni veliko plazilo, nižje se vse lepše vijuga. Brez prekinitve (nekaj metrov obveznega štamfanja) se prismuča do avta.
Zaključna! Cestarji so v soboto finiširali s čiščenjem ceste, rampa zjutraj zaprta, popoldne odprta, splača se pripeljati 100 m nad tunel, tako da smo takoj na snegu, ki je zatem zvezen vse do vrha. Nad 2300 m nas je nepričakovano "razveselila" smotana požled, tako smo najprej skočili na vrh Slovenske grape, ki je bila (vsaj desna polovica) večinoma že na soncu. Nekje ob 8:30 z Boštjanom odsmučava z rame (2550 m), na soncu nemogoč gnoj in v globino prhek sneg, v senci še bolj nemogoča tanka plast gladkega ledu, kjer robniki praktično nič ne primejo. Obup, v skupnem bolj sestop na smučeh kot smučanje... Zatem se zapodiva še po Zimski na vrh Mangarta, kjer je v senci ravno tako požled, na soncu pa gnoj. Počakava do 11ih, zgoraj do prečnice trdo kot "armiran beton" in ravno da so robniki še lepo prijeli, prečnica gnila, a začuda ni plazilo, na koncu prečnice pomrznjen prestop na požlejeno vesino, kjer je težav "vedno" konec. Tokrat pač ne, 10 m "stopničastega sestopnaja" s pomočjo cepina po požledi, potem pa fenomenalna smuka po ravno s soncem obliznjeni vesini, sledil je trd izhod ven na italijanski obvoz, ki je še polno zalit, ter bolj ali manj uživaško smučanje do avta.
8.5.2011: Vršni spusti s Kölnbreinspitze, 2934 m
5.-7.5.2011: Lokalni kolesarski utrinki
28.4. in 2.5.2011: Prvi in še drugi krog Pekla
1.5.2011: Prestreljenik, SV stena Na SV flanki (6.2.2011), tokrat na smučeh: TKG. Vrhunec smučarske sezone, na katerega sem čakal vse od začetka februarja, ko sem se z vrha Viša zagledal v SV steno Prestreljenika, kjer mi je v oči padla široka bela črta. Izjemna flanka: strma, prostrana in zračna - to je to, kar si ljubitelji strmih smučin lahko le želimo. Vesina je celo tako strma in zračna, da ob prvem obisku nisem bil prepričan, ali se jo bom s smučmi sploh kdaj lotil. Vso pomlad sem čakal na tisti neopisljivi lahkotno smučarski občutek, ko so strme smučine urezane z lahkoto in popolno zanesljivostjo, in ta občutek sem dokončno ujel šele na pošteno strmi liniji z Mangarta. Potreboval sem "samo" še ustrezne razmere in te so bile ujete res "glih-za-glih". Že spodnji, ključni smučarski prehod, kjer greda povede iz vstopnega žlebu na vesino, je bil povsem prhek, in po njem ni šlo, tako smo na vesino splezali preko trav, snega in skal direktno navzgor. V spodnjem delu vesine nas je za nameček pričakal odsek, kjer je bil sneg pošteno namočen, da smo se pogreznili do riti in smo že iskali, kje bi levo ušli ven iz stene, a so bile razmere tam še slabše. Tako smo nadaljevali in razmere so se višje kmalu "uredile", le malo pod grebenom je sledil še eno podobno gnojno mesto. O smučanju čez steno smo že davno prenehali resno razmišljati in tako smo z vrha začeli smučati po normalki proti žičnicam. Ko smo prismučali do razcepa, mi vse skupaj ni dalo miru in tudi razmere na presmučanem odseku z vrha so mi govorile, da bo tudi čez steno povsem varno. In sem šel. Po prvem zavoju sem bil povsem "notri", polno osredotočen na samega sebe, na smučanje, na snežno podlago in na vse okoli mene. Praktično v enem zamahu sem z užitkom presmučal celotno vesino. Za prestop z vesine v žleb sem si vzel malo predaha in sem ga potem res komaj izvedel, ker mi je tisto snežno "prhnobo" s strme grede ene trikrat odneslo in je bila kar umetnost obdržati ravnotežje, sicer bi moral v žleb skočiti, na kar sem bil tudi pripravljen. A ni bilo potrebe in sem, takrat pa že povsem sproščen in razbremenjen, odsmučal še preostanek smeri. Smer je visoka 350 m, naklon praktično konstantno med 50-55°, ocenil sem z I+.
26.4.2011: Monte Bivera, 2474 m (severni žleb)
25.4.2011: Mangart: "naravnost navzgor" in "naravnost navzdol" ;)
23.4.2011: Strmo vijuganje z Vrha Laške planje Kratko, a zelo sladko. Smer je v dobrih razmerah neverjetno uživaška in ponuja res strmo smučanje, če namesto drenjanja po dnu žleba izbiraš linijo po bregu. Tudi pod smerjo se preko robu pod Črnim Voglom lahko ujame zelo strme prehode v Zadnji dol, TKG.
17.4.2011: Srednji Vršič, 2543 m Nič posebno dobrega se na ta dan ni zgodilo v gorah. Najprej nas po treh urah pristopa na Škrbini v Pečeh razočara greben Malega Kanina, ki ima že kopno stopnico. Zatem smo sicer našli lep pristop na Srednji Vršič in na drugi strani ravno še zalito varianto spusta. Ampak nedelja se ne da in "skalni podor" precej surovo prekine poskus smučanja po sicer idealno opuščeni snežni podlagi. Vezi zlomljene, smuči udarjene in ukrivljene... Skratka vse naj! ;)
16.4.2011: Travnik, 2256 m (Berginčevi turni smuki) Od zapornice (950 m) do prvega Dola (1300 m), desno gor po širokih snežiščih in v zatrep pod S steno Travnika in Plaskega Vogla ter v izrazito grapo v vpadnici Travnika. Na 1950 m se svet postavi pokonci, zravna se šele na vrhu Travnika. Ker v soboto sneg ni imel namena odjenjati, smo šli "le" pofirbcati, kako izgledajo Berginčevi "turni" smuki, ki so ocenjeni s VI? Strmo in zračno! Spodaj je "samo" strmo (45°-50°), višje je konkretno bolj strmo in pričaka sitna (mestoma precej ozka in tokrat smučarsko preslabo zalita) rampa desno. Zaključek desno mimo opasti je fotogeničen in pripelje točno na vrh Travnika. V številkah bi se zapisalo: 300 m, 55°/50°. Kdaj, ko bodo dobre razmere, bi pa ta turni smuk morda lahko celo presmučali... ;)
10.-14.4.2011: Lokalni kolesarski utrinki
9.4.2011: Martuljška Ponca ali Oltar? Žal so bile razmere za smučanje slabe, tudi Sneguljčica se je uprla, smo pa ujeli zelo lep pristop na vrh Oltarja.
5.-6.4.2011: Kolesarski utrinki
3.4.2011: Smučarski Eiger, 3970 m (Z 'stena') Z avtom je 8 ur vožnje do Grindelwalda, s prvim vlakom na Eigergletsher (2320 m), kjer se odpre celotno vršno Z pobočje Eigera. Do vrha je 1650 m, sama smer je visoka 1200 m, spodnji del smeri je malo manj strm, nato strmina počasi narašča, v zgornjem delu je zelo enakomerna in doseže (do) 45°. Smer ima praktično povsod veliko prostora (smučarska pravljica: široke in zračne vesine), izravnave ali kakšne izrazite prelomnice v smeri ni. V dobrih razmerah, ki smo jih srečno ujeli, je bilo vse skupaj fantastično. Smučarska ocena je Z+, po naše bi bilo recimo za V-. Taka tura ostane še dolgo v glavi, bo potrebno še kakšno podobno ujeti!
30.3.-1.4.2011: Kolesarski utrinki
21.-26.3.2011: Popoldanski utrinki
20.3.2011: Prečka
12.3.2011: Škrbina nad Plazom (2530 m), VSV deber Zjutraj smo begali sem in tja po Špranji, dokler se le nismo odločili za globoko zasekan žleb, ki vodi na škrbino med Špikom nad Plazom in Vrhom Brda. Z Marijano sva bila v žlebu že dvakrat, tokrat smo upali na smučanje s škrbine, a so bile nad skokom razmere slabe - 'prehitri tobogan' po celotni višini.
6.3.2011: Veliki Nabojs Skozi Žabniško krnico na sedlo, na sam vrh Nabojsa smo zatem pristopili z Z strani. Od pravljice pred leti ni ostalo nič, zgoraj je bilo že dopoldne vse gnilo in smo pri smučanju splazili precej južnega snega. Ključni del (prečnica) ni hotel spustiti, tako da smo šli malo peš, zaključni del do sedla pa ni bil ne pomrznjen ne gnil, ampak skorjast... ;) Zato pa je bila smuka z Nabojsevega sedla v Žabniško krnico odlična. Držali smo se še nezvožene desne strani, kjer smo do koče res krasno pršičarili. Nižje je šlo tudi dobro, prav tako tudi v gozdu! Fotke so tokrat vse "ukradene"; Boštjan in Matija.
5.3.2011: Pršičarjenje nad Špranjo - Špik Hude police z dodatki Tokrat sem spoznal še v vseh pogledih najlepši in najlažji pristop do najvišjega ozebnika Julijcev (čeprav ima Žleb Hude police v nasprotju z uradnimi 800 m v resnici 'samo' dobrih 700 m višine, je še vedno daleč pred vsemi), ki poteka desno od markirane poti in vodi skozi slikovito grapo s slapovi. Zaključek spusta pod ozebnikom pa je daleč najbolj smučarsko, če pod steno nadaljuješ daleč v levo, dokler se za prečenjem macesnovega gozdička ne odpre prehod v Špranjo. Prehodov je sicer več, vsaj dva sta smučarsko užitna (eden kot zgoraj opisan, drugi pa z iskanjem prehodov začne med macesni), mi smo v večerni svetlobi vse skupaj malo zakomplicirali, pa smo vseeno staknili smučarski prehod... Skrit in le izjemoma obiskan dodatek je bil žleb med 'nepristopnima' stolpoma Mazzeni in Lazzara, Canalone de lis Sieris. Vanj smo se zapodili takoj po presmučanemu Žlebu Hude police - žleba sta nekako vzporedna. Zaključek žlebu je na škrbini stolpa Lazzara (približno 2165 m, strmina ni nič posebnega, smučarska ocena je nekje slaba III, 400 m). Pršič je bil od sonca še nedotaknjen in smučarija je bila v splošnem izredna. Odsekoma se je tudi 'plavalo'.
27.2.2011: Špik nad Tratico, 2405 m (JZ žleb) Z Visoke Montaževe planote smo imeli zamerkano, da vodita na Špik nad Tratico dva žlebova, tik levo od vpadnice vrha. Sobotne razmere na J orientacijah so bile spodobne, dregnili so nas pa Radoveljčani, ki so navdušeno razlagali o smučanju s Špika nad Tratico (mimo Škrbine nad Tratico)... Vstop v 'južno steno' (1900+ m) je levo od vstopa markirane poti za Špik Hude police in oba zapomnjena žleba sta bila v srednjem delu začuda povsem kopna. Zato pa se je povsem na desni strani nepričakovano odprl žleb, ki je obetavno vodil proti vrhu. Pristopna smer je tudi smučarska (odsekoma pošteno strmo), le snega je bilo pa za smuči odločno premalo. Na stiku s prečno mulatjero (nekje 2250+ m) smo stopili na sobotne sledi in za njimi na vrh. Žal je nekje 15 m pod vrhom na (smučarsko nič posebno zahtevni) travni gredini za kratko zmanjkalo snega, tako da čisto z vrha nismo peljali. Začetek smučarije je strm (45°+), zatem strmina kmalu pade pod 40° in smer se združi s priljubljenim (zahtevnim turnim) spustom s Škrbine nad Tratico. Skupna smučarska ocena bi bila lahko IV-, 500 m.
26.2.2011: Vrh Krnega dola (JZ žleb; JV vesine) Na JZ pobočju, v vpadnici Vrha Krnega dola (2351 m), smo imeli za pristop že nekaj časa ogledan zanimiv žleb, ki ima spodaj kar konkreten skok. Od daleč je izgledal vstop kopen in smo si (poleg standardnega Boštjana se nam je pridružil Tomaž) že ogledovali rezervno varianto na desni strani. Vseeno je bilo potrebno pogledat čisto od blizu in res se je v skritem kotu le prikazal krasen, kakih 80° strm in slabih 10 m visok "ledni smrkelj". Imeli smo sicer presneto malo opreme, a jo je bilo ravno dovolj, da smo se skobacali čez in za sabo potegnili še nerodne "omare z antenami"... ...v iskanju zasneženega vrha smo zgoraj zaključili na grebenski špici par metrov pod glavnim vrhom, odkoder se nam je odprla smučarsko res čudovita JV flanka; (do) 40°, 400 m, nekje (dobra) smučarska III, nižje se pobočje položi. Žal so bile razmere za smučanje dobre samo povsem zgoraj, zatem nas je vse bolj ovirala skorja, na koncu pa nas je (vsaj dobro uro) tepla še napačna izbira pri iskanju smučarske prečnice proti planini Krnega dola. Bolj smotane variante bi skoraj ne mogli poiskati! :(
24.2.2011: Monte Coglians Lanski "photo session".
23.2.2011: Hochspitz, 2581 m Letos je bil Hochspitz v pršiču večkrat pohvaljen, a smo dvakrat preveč cincali zaradi vremena (vožnja v dolino Lesachtal je dooolga), in je bilo končno treba videti to čudo. Izhodišče 1200+ m, zaselek Winkel, po cesti skozi Winklertal do 1500+ m, kjer se svet nad gozdom dokončno odpre. Mi smo sledili zelo čudni špuri, ki nas je vodila zelo slikovito, a močno gori-doli-naokoli. Direktna varianta vodi v smeri JV več ali manj naravnost na vrh (greben se doseže nekaj 10 vm S od vrha)... Tam okoli je še nekaj zanimivih pobočij. Pri poskusu smučanja po širokem SV pobočju Hochspitza smo zaradi razmer takoj obrnili, vesine Gamskofla tudi izgledajo strašno mamljivo, sicer so se pa razen nas vsi ostali turni smučarji 'drenjali' na drugi srani doline, na prav tako smučarsko všečnem Reiterkarspitzu.
20.2.2011: Jalovec Kaj storiš, če na vrhu ozebnika ugotoviš, da so razmere proti vrhu Jalovca odlične, ti pa si zaradi lenobe doma pustil dereze in s seboj vzel samo TS aluminijasto igračko v obliki cepina? Nič, pač odsmučaš po ozebniku in se 'tolčeš' po glavi... Mene je zaradi take sorte lenobe že 'bolela' glava. Tokrat se je res bolj računalo na 'oglaševani' sobotni pršič v ozebniku (ki ga nismo več našli), na Jalovec pa zaradi večje pošiljke novega snega in vetra v resnici ni bilo za misliti, a se je prav tam prikazala "Marija". Na koncu sva imela z Boštjanom še srečo pri tekmi z meglo, ki se nama je tik pred zavzetjem Jalovca prijazno za hip umaknila, tako da sva v dobrih pogojih uživaško odsmučala vršno glavo. Takoj zatem sva potonila v meglo in bolj pritipala kot prismučala do lijaka, ki vodi v ozebnik...
19.2.2011: Kreuzeck (2701 m), še en pršičasti "križni" vrh Lani smo v primerni porciji pršiča uživali na S pobočjih Hochkreuza, letos smo na planini zavili levo na Kreuzeck. Z vrha smo najprej odsmučali po lepem in mestoma kar strmem pobočju tik desno od pečin na S (400 vm, pršič brez dna), naokoli nazaj na vrh in sledil je še spust po čudoviti vršni Z flanki...
12.-13.2.2011: Vikend Begunjščice Z Boštjanom sva šla na peš sprehod po Begunjščici, kjer sva že spodaj sklenila, da bo najin vodnik izključno nos in lepi prehodi. Tako sva spodaj najprej obrnila v Jančevi, potem višje na plazu našla sledi, ki so naju povedle po zelo luštni Ostržkovi smeri (še kak meter snega, pa bo prav lepo smučarska) na Begunjsko Vrtačo. Za sledmi sva sestopila po Lenuhovi in se na drugi strani Šentanca zapičila v obetaven snežen jezik. Sledila sva prehodom na greben, po njem tipala levo in desno, na koncu pa na vrh stene prišla več ali manj točno po sredi. Sestop po Y me je prepričal, da bo potrebno grapo naslednji dan tudi posmučati... ...tako sva z Manjco v nedeljski megli tipala za vstopom Rožičeve, ki sem jo prepoznal šele sredi prvega skoka. Zadnji skokec je višje potem sicer strašil, da ima samo požled, a je bilo mesa dovolj in nad njim sva se do vrha prepustila ležerni hoji po stopinjah. V megli sva pri smučanju z vrha srečno vbodla v desni krak Y, začuda pa razmere niso bile prav nič uživaške; še en dokaz več, da pešakom ne gre prav nič zaupati glede smučarskih razmer! ;)
8.2.2011: Prisank, čez S steno V zimskih razmerah sva dvakrat po Hanzovi že pristopila na vrh Prisanka. Enkrat na samem koncu zime, drugič na začetku. Tokrat je bilo v planu, da se gre čez steno sredi zime, da se namesto smotanega začetka Hanzove poti poišče "skriti žleb" in da se gre skozi Hudičev žleb. Do vrha Hudičevega žlebu je bila stvar, razen orientacije spodaj, potem precej enostavna, višje je pa pozimi očitno konec "civilizacije" in nas je pričakala druga pesem... "Skriti žleb", ki vodi iz zatrepa s slapovi v vpadnici Hudičevega žleba, sem v literaturi večkrat zasledil. Dejansko stvar niti slučajno ni skrita, ampak je prvi in širok prehod iz zatrepa s slapovi kar pravi. Tam šele je potrebno še čez en prag, ki privede do stika s Hanzovo potjo. Možnosti sta dve, takoj na vesini navzgor čez kratka ledna skoka ali pa na koncu vesine med rušjem poiščemo žleb, ki bi se mu pa lahko reklo skriti! Iz zatrepa s slapovi sicer obstaja višje še en prehod do Hanzove, vednar potrebuje precej več snega. ...ki se je brez vrvi gotovo ne bi lotili. Namreč začetek strme in izpostavljene gredine, ki iz žlebu vodi na Hudičev steber, je bil v popolnem nasprotju z razmerami nižje; v globino prhka gredina, za nameček je veter napihal še precej smotan rob. Višje nas je v ne ravno dobrem stanju pričakala še psihično dooolga prečnica od Hudičevega stebra do srede stene, kjer težke antene na hrbtu motijo ravnotežje in v primeru podrte stopinje grozijo z izgubo ravnotežja. Od police naravnost proti vrhu je bilo potem prav lahkotno, če nas ne bi tik pod vrhom zavrnil zelo strm in prhek žleb, tako da smo se umaknili levo na žal prav tako prhek greben. Skratka za pestrost je bilo poskrbljeno, ampak po 8 urah je bilo na vrhu vse desetkratno preplačano. Za nameček smo v čudovitih pomladnih razmerah z vrha na dušek uživaško odsmučali po Prisojnikovem južnem pobočju... TKG
7.2.2011: Mala Martuljška Ponca ("vrhunska tura") S grapa VMPonce nas je vabila že lani, a smo preveč odlašali. Letos smo bili očitno prezgodnji, žal se pa (ne)zalitost grape razkrije šele po dooolgem pristopu čez Kotle. Vseeno smo našli lušten nadomestek v obliki direktnega pristopa točno na vrh MMPonce, ki je v idealnih razmerah celo smučljiv. Z vrha smo neuspešno poskušali v labirintu spusta v Veliko Dnino in smo tako žal morali odsmučati nazaj čez Kotle, kjer nas je morila nebodigatreba kloža... A zakaj potem 'vrhunska tura'? Zato, ker se spodnji in zgornji Gorenjci očitno slabo razumemo!
6.2.2011: Prestreljenik, SV stena Čeprav sva si zatrdila, da se z nevejsko nihajko ne peljeva več, naju je po naporni sobotni hajki premamila lenoba. Dobesedno vzeto niti nisva prelomila obljube, ker sva se zategnila z novo gondolsko žičnico in spet sva se zaklela, da je bilo to prvič in zadnjič (Kar se vljudnosti, ustrežljivosti in kompliciranja tiče, so Italijani klasa zase!). Na srečo sva se kmalu otresla direndaja smučišča in zavila pod SV steno Prestreljenika...
5.2.2011: Viš, SV deber Čez Viševo SV deber sva s smučmi že plezala, a sva morala smučati na drugo stran. Takrat je bilo jasno, da je smer v dobrih razmerah zelo lepo smučljiva - prostora je namreč presenetljivo ogromno, le dva kratka odseka sta ožja, pa tudi tam se da zavijati. Dvakrat kasneje sva v steni obračala, ker sploh nisva prišla čez (kopen) ključni skok. Tokrat je bilo potrebno poskusiti tudi v hladni zimi, ko je skok še okovan v led; vsaj upali smo, da bo. In je tudi bil! Še več, ozebnik je bil tako lepo zalit in snežne razmere (razen na par mestih) tako ugodne, da sploh ni bilo dileme, kje bomo smučali v dolino. Abzajl čez skok je pri smučanju res nebodigatreba, ampak po normalki je prav tako potrebno mimo/pod Galerijo peš oziroma po vrvi... Pred četrt stoletja je bila Gola NE presmučana v celoti, vsaj dvakrat. Za ključni del je legendarni Mauro Rumez zapisal 60°. Brez tega skoka je težavnost smeri (slaba) V, 900 m, 50°/45°, s precej izpostavljeno prečko nad Malim Višem.
30.1.2011: Montaž, južni žleb Južni žleb (Canalone sud) sva že velikokrat gledala, a se prav v ključni del (zavoj desno) od nikoder ne vidi prav dobro. Sicer je pa glavni problem, kako sploh priti do žlebu, kajti direktna varianta je res le malokrat zalita, na desni sta sicer tudi dve možnosti, najbolj atraktivna (= fotogenična) pa izgleda leva varianta mimo Stolpa vrh Strmali in tja smo se tudi zapodili. Spodaj nad Stolpom smo morali kar štrikati in se varovati, začuda pa je bil zatem sam žleb presenetljivo lahak (v celoti zasnežen), res je pa najbolj strmo na zgoraj omenjenem vogalu. Sama kulisa z vseobsegajočim meglenim morjem je bila nadvse všečna. Montaž nam je pripravil praktično enako "postavitev" kot za novega leta. Hvala! ;)
29.1.2011: Gurglitzen, 2352 Nič posebnega, zanesljiva varianta glede na poročila domačinov. Če bi bili bolj podjetni, bi uživali v še globjem pršiču in to nadstropje višje...
23.1.2011: Špik nad Plazom, 2606 m Z enim samim konkretnim ciljem, da gremo po sobotnem obisku "hladilne skrinje" na toplo... in Pecol je navadno najbolj zanesljiva varianta, tudi izbira zgoraj veliko obeta, ampak je treba zadeti. Žal v prvo nismo srečno ciljali, drugi poskus je bil pa v vseh pogledih bomba! Spust s Špika nad Plazom je smučarsko zelo všečen, poteka po zračnih/odprtih vesinah, tudi zgoraj se je zaradi primernih razmer (trd/pomrznjen 'grifig' sneg) dalo peljati po strmi flanki (50°), sicer se temu delu lahku skoraj v celoti umakne po bolj varnem dnu neizrazite grape. Spodaj pod Škrbino nad Cijanerico so bile pa razmere za nameček celo 'božanske'!
22.1.2011: Karschneideck (2972 m) Poročilo na TKGora:
18.1.2011: Popoldanska, MM na MM
16.1.2011: Špik nad Nosom Z vrha na J, normalka, III+, 400 m; tisti plus je vršnih nekaj 10 m, kjer strmina doseže 45+° (velika večina turo zaključi na širokem sedlu Planja, dobrih 50 m pod vrhom). Najbolj atraktivno se turo potegne čez planino Krni dol, na škrbino Riomoz, na sedlo Planja in levo na vrh Špika nad Nosom. Navzdol je pod vršnim pobočjem najbolje zaključiti po krnici Livinal del Buinz...
15.1.2011: Rjavina (s predpripravo ;) Z glavnega vrha Rjavine je možnih več smučarskih variant. Najprej je narejena najbolj očitna (s strehe po prečnici in skozi ožino), dalo bi se tudi naravnost navzdol do ožine. Mi smo upali, da bomo uživali po strehi vse do Temena in po PP prehodu do "bombnika". Na licu mesta se je izkazalo, da spodnji prehod še ni ravno smučarsko užiten, tako smo poskusili normalko, ki jo je skupaj za eno spodobno smučarsko trojko. Itak posebne uživancije na strehi ni bilo, žal skorja v soboto ni odjenjala. Vseeno je bilo pa fajn! Ker smo bili pri povratku/vzponu nazaj na Pungrt kar precej naveličani teh gor-dol variant, ki jo Rjavina iz Krme neobhodno zahteva, smo po "sili razmer" (ki sliši na ime lenoba) našli prav zanimivo varianto spusta izpod Rži, kjer ni potrebnega nič vzpenjanja, le en strm prehod je treba ujeti, ki pripelje malo pod lovsko kočo...
2.1.2011: Montaž (J stena - smer Luce Vuericha, Findenegg) Tako temeljito pobeljene J stene Montaža se res ne vidi vsako leto, sneg je bil nalepljen tudi v vertikali, a začuda močna ohladitev proti coklam ni zalegla. Smer je za peš res čudovita in nič posebno zahtevna, za smučanje na ključnih prehodih še manjka snega in korajže tudi. Zgoraj sva ob pogledu na nevarno napihan greben proti Pipanu sestop po normalki odmislila in šla gledat razmere v Findeneggu...
1.1.2011: Še enkrat ta hitra Mojstrovka, spet Butinarjeva
|
