Legenda širšega spiska dvatisočakov

Uvod
Spisek je trenutni seznam vseh imenovanih slovenskih (vključno z vrhovi zunaj meja) dvatisočakov, + pogojno imenovanih, + glede na okolico izstopajočih dvatisočakov (meja je na 40m višine). Veliko vključenih vrhov je neimenovanih in le malokje ali sploh nikjer zabeleženih. Nekaj imen 'novih' vrhov sem povzel po starih virih in se najbrž ne uporabljajo več (ampak drugih imen ni na voljo), nekaj vrhov, ki so po mojih virih popolnoma brezimni, je zapisanih samo opisno. Za podrobnejšo seznanitev z zadevo evidentiranja slovenskih dvatisočakov je več zapisanega v dokumentu Projekt 2000 (glej tudi slovenski dvatisočaki).
Spisek ni dokončen in še zdaleč ni brez napak! Marsikje je divje netočen, če ne še kaj hujšega. Vaši popravki, dopolnila in vprašanja so nadvse dobrodošla.

Barve
Barva na polju Višina sporoča, da na vrhu še nisva bila in da njegove topografije torej ne poznava 'in situ'.
Barva na polju Vrh (Ime) označuje, da je vrh na 'uradnem' spisku dvatisočakov. Torej v kartoteki na m&m in na spisku dvatisočaki na Gore-ljudje. Marsikateri vrh, ki ni na 'uradnem' spisku, bi tja sodil. Seveda velja tudi obratno. Pripombe in predlogi v tej smeri so zelo dobrodošli.
Barva na polju RV indicira, da vrh zadošča topografskemu kriteriju, da je dvignjen za več kot 50m nad svojo okolico (nekakšna meja za 'pravi' vrh). Nekaj vrhov je na meji tega kriterija in nekaj je sumljivih. Recimo: Oltar, Široka peč, Zvoniki...

Višina [m]	Vrh	RV [m]	Vrh [m]	Sedlo [m]	Alpe	Položaj
2651	(vrh Rokavskega grebena)	58	2651.0	2593.0	J	Škrlatica
2394	Turn pod Razorjem	40	2394.0	2350+	J	Razor
2312	Malo špičje	115	2312.1	2200-	J	Lope
2215	Mali Prisank	70	2229.0		J	Prisank
2049	Oplačnica	20	2049.0	2030-	J	Pelci
2045	Kucerji	30	2045.0	2020-	J	Jerebica

Višina
'Uradna' višina. Podatki so zajeti večinoma iz planinskih kart 1:25.000. Izjemoma iz kart 1:10.000 (TTN) ali 1:50.000, če je višina na karti 1:25.000 'sumljiva' ali očitno napačna. Zvoniki pri Prisanku imajo na vseh zemljevidih označeno napačno višino ali pa sploh ni označena. V tem primeru sem ustrezno višino poiskal v vodniku PZS.

Vrh (Ime)
Del imena v oklepaju nakazuje možne variante imena. (Visoki) Kanin: Visoki Kanin ali Kanin. Polno ime v oklepaju je alternativa osnovnemu imenu. Prisank (Prisojnik): Prisank ali Prisojnik. Če je celotno ime v oklepaju, potem vrh 'nima' imena in je imenovan le opisno. Povezava pod imenom odpre najine (i)zbrane podatke o vrhu.

RV
Relativna višina vrha: dvignjenost vrha nad svojo okolico. Podatek je izračunan iz Temeljnih topografskih načrtov (TTN). Če ni točnih podatkov, je RV le približna (izračunana iz plastnic). Glej legendo pod Sedlo in Referenčni vrh, še bolje Projekt 2000.

Vrh
Višina vrha je zajeta iz TTN (za vrhove/sedla v Italiji je ustrezna referenca IGM, Istituto Geografico Militare). Povezava kaže na položaj vrha na TTN v Naravovarstvenem atlasu Slovenije (Gauss-Kruegerjeve koordinate)(odkar so uvedli avtomatski prikaz na ortofoto sem sloj ttn prestavil na dtk25, za vrhove zunaj Slovenije na dtk50 - prikaz ttn dobimo s povečevanjem in menjavo sloja). V primeru, da vrh ni kotiran, je višina izračunana iz plastnic, ki so vrisane na vsakih 10m višine. Rjavina 2530+: 2530-2540. Visoka Vrbanova špica 2410-: 2410-2400.

Sedlo
Vsakemu vrhu pripada sedlo, ki ga loči od višje okolice. Iščemo najvišje tako sedlo (glej tudi uvod k spisku dvatisočakov). Višina sedla (oziroma škrbine) je zajeta iz TTN. Povezava kaže na položaj sedla/škrbine na TTN. Tako Jalovcu pripada referenčno Kotovo sedlo in ne nižje ležeči Vršič, ki pripada višjemu Mangartu.

UIAA
IV, III, II, I težavnost po UIAA, B brezpotni in M markirani vrhovi.
Rangirani so le vrhovi, kjer sva bila. Ocena težavnosti je povsem subjektvina in lahko zaniha za stopnjo. Ocenila sva najlažji pristop (najtežje mesto) na vrh, pri čemer lahko obstaja še lažji. Večkrat je med B in I le za drobec razlike. Tam kjer se med dvema ocenama (recimo med I in II) nisva mogla odločiti, je odločil najin splošni vtis o vrhu. Marsikje sva verjetno vseeno pihnila povsem mimo.

Alpe
Julijske, Kamniško-Savinjske in Karavanke
Vrhovi, ki ležijo zunaj meja Slovenije imajo dodatno oznako i (Italija) ali a (Avstrija).

Položaj
Okvirno pozicioniranje vrhov, glede na 'pomembnejše' vrhove ali skupino. Lope (Plazijanske in Trebiške lope) označujejo skupino v grebenu Plaski Vogel - Veliko Špičje.

Referenčni vrh [Referenčno sedlo]
Naveden je referenčni vrh, ki določa dvignjenost vrha nad svojo okolico. Referenčno sedlo/škrbina je ustrezno sedlo, ki določa relativno višino vrha. Na primeru Škrlatice je njen referenčni vrh Triglav, referenčno sedlo Luknja in njena relativna višina (višina Škrlatice - višina Luknje). Podobno je referenčni vrh za Jalovec Mangart, referenčno sedlo je v tem primeru Kotovo sedlo, ki je najnižja točka na grebenu med njima.

Komentar
- Alternativna imena vrhov so zabeležena v oklepajih, enako velja za referenčna sedla.
- Če so podatki o višini vrhov na planinskih kartah drugačni od 'uradne' višine (prvi stolpec), potem je navedena tudi alternativna višina in referenčna karta ali vir.
- Karte (ttn: Temeljni topografski načrti 1:5.000 in 1:10.000, triglav: Triglav 1:25.000, triglav20: Triglav 1:20.000, bohinj: Bohinjsko jezero 1:25.000, bohinj20: Bohinj 1:20.000, kg: Kranjska gora 1:25.000, kg30: Kranjska gora 1:30.000, krn: Krnsko pogorje 1:25.000, trenta: Trenta 1:25.000, bovec: Bovec 1:25.000, ja: Julijske Alpe (vzhodni in zahodni del) 1:50.000, tnp: Triglavski narodni park 1:50.000, grintovci: Grintovci 1:25.000, ks: Kamniško Savinjske Alpe 1:50.000, stol: Stol in Begunjščica 1:25.000, storžič: Storžič in Košuta 1:25.000, dtk25: državne topografske karte 1:25.000, ago: Alpe Guili Occidentali (Tabbacco) 1:25.000, sele: Zell/Sele (Gemeindeplan, mapexplorer) 1:20.000, wk: Carnica Region (Wanderkarte, freytag & berndt) 1:40.000, amap: austrianmap.at,...). Planinske karte, ki niso omenjene v komentarju, imajo ob vrhu navedeno 'uradno' višino. Podobno velja za sedla/škrbine, kjer je referenca višina sedla na TTN. V primeru, da vse planinske karte kažejo drugače, so karte zbrane kar pod PZS.
- Podatki: okrajšava igm je Istituto Geografico Militare (ago od tam črpa večino navedb višin), irdat so podatki Furlanije Julijske krajine, lidar so testni podatki za Slovenijo.
- Zaviti oklepaji vsebujejo tuja imena vrhov in škrbin, ki ležijo na meji ali onstran nje.
- Vodniki (mihelič: PZS Julijske Alpe, Sidarta Severni pristopi, klinar: PZS Karavanke, 100 slovenskih vrhov, habjan: Sidarta Manj znane poti, pv-ksa: PZS Kamniško-Savinjske Alpe, buscaini: Alpi Giulie, tuschar: Karawanken)
- Podatki o višinah na samih vrhovih (obeležje na vrhu, križ, štampiljka, žig...) so zabeleženi pod: žig.
- Glavni vir za 'pozabljena' in 'stara' imena je Henrik Tuma (okrajšava tuma)(Imenoslovje Julijskih Alp).
- Druge okrajšave (v: vrh, vrh: sekundarni vrh, s: sedlo, p: plastnice, n: napaka/lapsus,...)

Če še kaj ni jasno, mi sporočite in bom dodal.