Marko Kern
Marijana Cuderman
Marijana & Marko

Iz življenja gornika

Dnevnik (gore - gorništvo - brezpotja - turno smučanje)

V dnevniku bova na kratko pisala, kje sva bila. Poudarek bo na trenutnih (snežnih) razmerah in manj znanih (novih) poteh... Rubrika je testna, nadaljevanje bo v okviru najinih (z)možnosti in vašega zanimanja.

Gorniški dnevnik že davno ni več samo testna stran temveč samo bistvo najine strani. Tako kot podnaslov pravi: gore, gorništvo, brezpotja, turno smučanje. V zadnjem času tudi gorsko kolesarjenje.

Zapisi z izletov (arhiv)

Na tem mestu je zbranih nekaj najinih gorskih tur. Nekatere zanimive izlete v gore sva namreč zapisala, tako kot so se zgodili. V opisih je veliko nasvetov, opisov poti, najinih vtisov in, upava, iskrivih idej in hudomušnih opazk. Ture so v grobem razdeljene na tri dele. Na večinoma brezpotne, na markirane in smučarske oziroma zimske ture.

Hoja v gorah

Vsak obiskovalec gora hodi in uživa, kot mu je drago. Okusi so pač hudo različni, zato pa je svet tako bogat.

Vzdržljivost

Midva sva dobro trenirana, torej vzdržljiva in hitra gornika. S hitrostjo se nikakor ne misliva bahati, vendar so nekatere opisane ture 'časovno' zelo dolge. Zato bi opozorila, da so v taki časovni zahtevnosti, kot so opisane, ture primerne za kondicijsko zelo dobro pripravljene (trenirane) gornike. Za tiste manj vzdržljive bodo torej ture časovno nekoliko daljše, nekatere ture pa boš moral zaključiti po svojih sposobnostih ali jih razširiti z dodatnim bivakiranjem (spanje v koči). Opisi naj ti bodo v pomoč, ko boš načrtoval svojo varianto ture v gorah.

Na koncu opisa je tako pri vsakem odseku poti (in skupno) dodan tudi čas, ki sva ga tam potrebovala. Čas naj bo le okvirni kažipot (včasih sva bolj razpoložena za tek, včasih za počasno hojo). V povprečju ugotavljava, da je najin čas pri vzponu okoli dvakrat krajši od 'uradnega' in pri spustu do trikrat. Vsota posameznih odsekov je manjša od skupnega časa na turi. Razlika gre na račun najinih počitkov, razgledov...

Počitki

Nisva pristaša dolgih počitkov, saj se takrat ogreto telo shladi in ga je potrebno (včasih mukotrpno) ogrevati do učinkovitega delovanja.

Hrana

Na enodnevnih izletih v gore s sabo ne vzameva nič 'trde' hrane (tudi čokolade in raznih športih plošč ne). Zjutraj pojeva zajtrk, na turi pijeva pijače (tu je kar precej kalorij), zvečer zaostanek pri hrani nadoknadiva z bogato večerjo.

Hrane ne pogrešava, saj se tisto, kar pojemo na turi, ponavadi prebavi šele, ko turo že končujemo ali smo jo že končali. Ta čas ti hrana obleži v želodcu, včasih ti sploh škodi. S polnim želodcem se pa sploh ne pride daleč, da ne govorimo o občutku polnega vampa in težkega telesa (tudi zaspanega, saj gre kri namesto v mišice v prebavo).

gorniški zapisi