Gorništvo

Gorniški vodnik

Vodnik ločeno obravnava brezpotja in markirane oziroma zavarovane poti (letno/klasično gorništvo). Dokumenti podatkovne baze so gore. Povezava pod vsako goro kaže na dokument, kjer so zbrani vsi najini podatki o tej gori. Dodatni (pravzaprav večji del), še neobdelani podatki iz gorniškega dnevnika so najlažje dostopni s pomočjo vgrajenega iskalnika.

Zimsko in letno gorništvo sta navadno 'umetno' ločena, prav tako v vodniškem delu gorništvo ločeno obravnava tudi najina stran. Več dodatnih, zanimivih idej za 'lažje' klasične snežne ture lahko tako najdete pod najino rubriko turno in alpnistično smučanje. Še več opisanih zimskih tur, večinoma mešanica smučarskih in klasičnih boš našel v gorniškem dnevniku.

Opisi brezpotij, plezalnih smeri, markiranih in zavarovanih poti so narejeni iz prve roke, torej sva midva tam hodila. Opisi so po pravilu tudi drugačni kot v vodnikih, ki so večkrat precej pomankljivi (temu je velikokrat krivo pomanjkanje prostora), včasih netočni (in tudi zavajajoči), zastareli ali pa teh vrhov (pristopov) sploh ne omenjajo. Vsak opis je tu podan z namenom, da bi koristil kot dodatna informacija, ki je drugje (planinski vodniki, alpinistični vodnički,...) večinoma ne moremo dobiti.

• brezpotja
  • pristopi na vrhove
  • grebenska prečenja
• markirane poti

Brezpotja in lažje plezalne smeri

Pri Sidarti so izdali gorniški vodnik (Manj znane poti slovenskih gora, Vladimir Habjan), ki zajema neoznačene poti, brezpotja in lažje alpinistične vzpone. Vsi, ki vstopate v brezpotni svet gora, si preberite vsaj uvodna poglavja. V njih so na kratko povzeta nekatera gorniška znanja, ki nam koristijo na takih poteh.

Avtor je napisal dopolnila in popravke k vodniku (objavljeni so bili v ex-diskusiji Sidartine spletne strani)(v najinem gorniškem dnevniku sva jih nekajkrat omenila), jeseni 2002 jih je še enkrat obnovil in so dostopni na m&m. Za vse nas.

• Manj znane poti slovenskih gora (dopolnila in popravki), Vladimir Habjan

Vodnik za zimsko gorništvo so izdali pri Sidarti (Zimski vzponi v slovenskih gorah, Vladimir Habjan). Gorništvo je Vladimir Habjan predstavil tudi na Gore-ljudje.

Opisi težavnostnih stopenj

V najinih opisih je večkrat navedena tudi težavnost plezanja. Težavnostna lestvica je navzgor odprta, v brezpotni srenji večinoma naletimo na spodnje tri stopnje. Pri ocenah od II navzgor razlikujemo med zgornjo (+) in spodnjo mejo (-).

I	Vzpon poteka po zelo razčlenjenem skalnatem svetu, kjer je obilo stopov in oprimkov. Roke uporabljamo predvsem za vzdrževanje ravnotežja. Nekateri prehodi so lahko tudi izpostavljeni, zato ti vzponi niso za vrtoglave. Najenostavnejša oblika skalnega plezanja, roke uporabljamo le za zagotovitev ravnotežja.
II	Tu se začne pravo plezanje. Stena je že precej strma, oprimki in stopi so manjši, vendar jih je veliko. Varovanje z vrvjo je za gornika-neplezalca nujno, posebno če so odseki daljši in bolj izpostavljeni. To plezanje že zahteva pravilo uporabe treh opor.
III	Plezanje poteka po zelo strmi ali celo navpični steni. Varovanje z vrvjo je obvezno. Priporočljivo je vmesno varovanje na izpostavljenih mestih, navpična mesta ali previsi že zahtevajo moč v rokah.

Vir: Manj znane poti slovenskih gora (Vladimir Habjan) in Alpinistična šola (Tone Golnar).

Oznake težavnosti (kategorizacija brezpotij in neoznačenih poti)

• nezahtevno brezpotje
• zahtevna neoznačena pot
• zahtevno brezpotje
• zelo zahtevna neoznačena pot
• zelo zahtevno brezpotje

Vir: Planinski vodnik Kamniško-Savinjske Alpe

gorništvo