Projekt 2000: Slovenski dvatisočaki

Povabilo, ki se ne odkloni? Gornike naprošam za informacije, ki zadevajo evidentiranje in kategoriziranje dvatisočakov v Sloveniji. Imate popravke, predloge, ideje? Morda poznate kakšen malo obiskan kotiček Alp, ki je slabo/napačno mapiran. Imate vprašanja, rabite dodatne podatke? Prosim pišite. Vsaka informacija bo dobrodošla. Hvala. Kranj, 12.12.2001

Baza poimenovanih dvatisočakov

Iskal sem spisek slovenskih dvatisočakov. Na Gore...Ljudje sem našel spisek vseh poimenovanih dvatisočakov. Motivov je bilo več. Vsekakor je zanimivo videti spisek vseh 'visokih' slovenskih gora. Kasneje sem začel razmišljati v smeri osebne baze podatkov, katere elementi bi bili gore. To bazo in še več imate sedaj pred sabo.

Spisek, ki sem ga prevzel, je bil hudo pomankljiv in nenatančen. Zato sem začel z zbiranjem podatkov iz različnih virov. Popravke in 'nove vrhove' sem vnašal v spisek, ki je sčasoma postajal vse bolj natančen. Stvar je zanimiva in zelo kompleksna. Iz tega spiska se bo še marsikaj izcimilo. Trenutna verzija tega spiska je sprotno ažurirana na m&m spletni strani (na voljo je tudi na spletišču Gore...Ljudje).

Dosedanji poizkusi Prvi seznam Vrhovi nad 2000 m v slovenskih gorah je pripravil Karel Natek za knjigo Cankarjeve založbe Slovenske gore, ki je izšla leta 1982. Zajel je 210 vrhov (165 v Julijskih in 27 v Kamniških in Savinjskih Alpah ter 18 v Karavankah). Višine so bile večinoma posnete iz Temeljnih topografskih načrtov v merilu 1:5.000 in 1:10.000. (TTN5, TTN10), ki jih je izdelal Geodetski zavod RS. V drugi izdaji te knjige leta 1986 jih je na spisku le še 179 (142 v Julijskih in 21 v Kamniških in Savinjskih Alpah ter 16 v Karavankah). Seznam se deloma razlikuje od tistega v prvi izdaji, ker so nadmorske višine vrhov povzete izključno po temeljnih topografskih načrtih v merilu 1:5.000 in 1:10.000. Kot kriterij za ločitev pravih vrhov od manjših vzpetin je avtor privzel naslednji topografski kriterij: najmanj 50 m relativne višine (da se torej vrh dviga najmanj 50 m nad soseščino). Zaradi tega je izpadlo nekaj bolj znanih vrhov. Natkov spisek je hudo pomankljiv in netočen. Tudi zajemanje samo iz baze TTN je vprašljivo, saj je ta baza že precej stara in preverjeno netočna in nezanesljiva. Za drugi seznam lahko štejemo pregled, ki ga je pripravil Ljubo Urajnar Slovenski dvatisočaki. Prvič ga je objavil v Almanahu Dela za 1993, v njem je nanizanih 349 vrhov. Isti je potem izšel tudi v Planinskem vestniku leta 1994 (poletna številka, stran 292). Na koledarju PZS za leto 2000 je več avtorjev (na osnovi prejšnjega seznama) objavilo seznam poimenovanih vzvišenih kot na ozemlju Republike Slovenije. Ne le samostojnih ali kakor koli drugače definiranih vrhov, pač pa vsi vrhovi višji od 2000 metrov.

Evidentiranje in kategorizacija slovenskih dvatisočakov

Cilj je priti do 'uradnega'/zanesljivega spiska glavnih in stranskih dvatisočakov v Sloveniji. Takega spiska pri nas trenutno ni. Pri UIAA so naredili spisek glavnih in stranskih štiritisočakov Alp (UIAA-Bulletin Nr. 145, March 1994).

Prvi uradni UIAA seznam štiritisočakov Alp Angleška verzija tega članka in spisek glavnih in stranskih štiritisočakov Alp je na voljo na spletni strani Club 4000. Upoštevali so naslednje kriterije: Topografski kriterij: 30 metrov nad okolico Morfološki kriterij: vizualna definiranost in izstopanost vrha Gorniški kriterij: pomembnost vrha

Poimenovani in nepoimenovani dvatisočaki

Poimenovani dvatisočaki - ta kriterij je sicer preprost, a vendarle ni dobro definiran. To definicijo bo potrebno točno opredeliti. Virov, glede imen vrhov, je več in so izključujoči.

Nepoimenovani, poimenovani in sumljivo poimenovani dvatisočaki. Trije spiski (material se zbira), ki bodo osnova pri evidentiranju vseh dvatisočakov.

Naj izpostavim le en problem: gora ima dva vrhova. Včasih sta to dobro definirana vrhova - torej v virih je jasno zabeleženo, da obstaja vzhodni in zahodni vrh (Planjava), včasih pa ni nobene opazke v nobenem viru (Kanjavec). Nikjer v literaturi ni omenjeno, da ima Kanjavec dva vrhova. Na planinski karti Triglav 1:25000 je označen in markiran nižji vrh 2568 in ne sosednji višji vrh 2569, oddaljena sta le 150+ m (na kartah sta obe koti opremljeni z višino). Na TTN je višina uradnega vrha 2569,3 in sosednjega 2569 metrov. Od kod torej planinske karte zajemajo podatke. Zelo nesistematično. Problem?

Problem je pri viru: če so podatki povzeti po napačnem viru, ti sčasoma prevladajo, ker so v uporabi. 'Pravi' podatek se utopi v 'gorniški' pozabi.

Višina in ime dvatisočaka

Imena in višine so zajeta iz zemljevidov, knjig (vodniki, imenoslovje) in drugih virov. Tako je lahko pri istem vrhu več imen in višin.

Relativna višina (dvignjenost vrha nad okolico)

Zastavil sem tako, da podatke zajemam iz TTN5/10 (Temeljni topografski nacrti, na voljo so na Interaktivnem naravovarstvenem atlasu Slovenije). Torej višino vrha in višino sedla/škrbine, ki definira mejo med sosednjim višjim vrhom. Oba podatka dobim iz istega vira TTN5/10. Problem je v natančnosti in nezanesljivosti TTN. Precej prostorov v bazi imam zato opremljenih z vprašaji (ni izmere višine ali je napačno zapisana, označena je napačna kota ali pa je sploh ni...). Zelo prav mi pride, da sem veliko vrhov obiskal 'in situ', tako da vem kje in kaj iskati v TTN. Ti podatki (neposredno z gora) bodo najbrž ključni. Nadvse in povsem ste vabljeni vsi gorniki s svojimi podatki.

Topografska definicija dvignjenosti vrha nad okolico. Ta podatek je enolično določen. Razlika (v metrih) od višine vrha in višine najvišjega sosednjega sedla/škrbine. Predstavljajmo si, da poskušamo z našega vrha zlesti na tisti višji vrh, da se pri tem izgubi najmanj višine (izbrati je treba 'najvišjo' pot). In ravno ta višina (razlika do sedla) je naša relativna višina. Točno bi lahko definirali z:

Višina ustreznega sedla/škrbine, ki določa okolico od vrha V:

max                   (max                        (min na poti P od V do X))
   X vrh, X > V      P pot od V do X

(X poljuben vrh višji od V, prvi max teče torej po vseh takih X)
(P poljubna pot od V do X, drugi max teče po vseh poteh P od V do X)
(min na P od V do X je najnižja točka na tej poti; poti tečejo seveda po površju)

Relativna višina, oziroma dvignjenost vrha V nad okolico, je potem višinska razlika med vrhom in izračunano višino sedla.

Položaj vrha

Spotoma z višinama vodim še položaj vrha in sedla (X,Y po G-K) in ime višjega vrha, ki je s tem sedlom povezan...

Kategorizacija vrha (glavni in stranski dvatisočaki)

Osnovni kriterij je seveda topografski kriterij dvignjenosti vrha nas okolico. Da bi šli lahko v korak z uradnim UIAA spiskom 4000, bo potrebno poleg topografskega kriterija upoštevati še kriterija definiranosti vrha (morfologija vrha: glavni, stranski, rama, pomol, izrastek v grebenu, čuklje, klin, izrastek na pobočju...) in pomembnost (alpinistična/gorniška/...), morda še kaj drugega.

Morfologija je zanimiva le pri vrhovih, ki ne dosežejo topogragskega kriterija. UIAA je nekaj vrhov, ki so bili morfološko dobro definirani, uvrstila na seznam, kljub temu da niso bili dovolj dvignjeni nad okolico. Tu smo že pri subjektivnih ocenah...

Primer. Škrnatarica je zelo znana, popularna (gorniško) in dobro (morfološko) definirana gora (križišče dveh grebenov, od glavne verige ločena po grapi, ki pelje z Amfiteatra, in Škrnatarica je zadnji vrh v precej enotno dvignjenem grebenu, ki teče od Dovškega križa - potem se močno spustu na Čez Gulce). Pomembna tudi v alpinističnem smislu. Vendar nad okolico je dvignjena le za dobrih 20m. UIAA bi v takem primeru upoštevala morfološki in alpinistični kriterij in vrh uvrstila na seznam glavnih dvatisočakov.

Za začetek bi iz podatkov (ko bodo vsi zajeti) relativnih višin določili bazni seznam dvatisočakov, ki ustrezajo topografskemu kriteruju (recimo 50m). Potem bi se v javni diskusiji lahko izkristaliziral spisek glavnih in stranskih slovenskih dvatisočakov...