Kako izboljšamo spomin?

 

 


 V prvi vrsti moramo imeti jasen namen, da si nekaj želimo zapomniti. Naša odločitev, da si bomo nekaj zapomnili mora biti trdna. Čutiti moramo, da si hočemo zapomniti. Na ta način se bomo z lahkoto zbrali in namenili stvari svojo pozornost.
  Temu, kar si želimo zapomniti, posvetimo vso svojo pozornost. Zbrano poslušamo, opazujemo vsako podrobnost. Ugotavljamo posebnosti. O vsebini razmišljamo, se pogovarjamo, poskušamo izvedeti čim več podrobnosti in okoliščin. Če gre npr. za predmet se potrudimo zaznati vse vidike. Obliko, barvo, velikost, vonji, otip. Če o nečem poslušamo ali beremo, se potrudimo vsebino čim bolj živo predstavljati. Predstava je bistvenega pomena, saj naši možgani to, kar si predstavljamo zabeležijo popolnoma enako, kot če bi nekaj resnično videli in doživeli. Predstava igra pomembno vlogo tudi, ko gre za učenje postopkov in razvoja motoričnih spretnosti. Vadba v mislih, recimo metanja na koš, plesne koreografije ali česar koli podobnega, ima skoraj enako moč kot vadba v živo. Opazujte smučarje, kako pred nastopom v mislih večkrat presmučajo tekmovalno postavitev.
      Bolj je zadeva za nas pomembna, bolje si jo zapomnimo. Vsekakor je dobro, da do vsega, kar se želimo naučiti oz. si zapomniti, razvijemo oseben odnos.
    Nekateri avtorji trdijo, da brez sodelovanja čustev nobeno učenje ni učinkovito. Čustva pripomorejo k temu, da je zapis informacije v naše možgane globlji in močnejši in to premo sorazmerno z intenzivnostjo čustva. Pravilo velja za vsa čustva. Zapomnimo si tako tisto, kar nas je razjezilo, kot tisto, kar nam je bilo zelo všeč.
  Ko si želimo nekaj zapomniti uporabimo vsa svoja čutila. Aktivno sodelujmo in tako podprimo postopek pomnjenja. Če se učimo iz pisnih gradiv podčrtujmo, si izpisujmo, delajmo zaznamke, uporabimo barve, govorimo na glas. Če smo kinestetični tip učenca, lahko vmes vstanemo in ponovimo prebrano na glas, ob čemer vključimo tudi nebesedno govorico, krilimo z rokami, se premikamo po prostoru, lahko celo zaplešemo in zapojemo.
 

Upoštevajmo dejstvo, da se informacije v možganih shranjujejo po skupinah na podlagi podobnosti in asociacij. Zavestno se potrudimo povzeti novo znanje oz. to, kar si želimo zapomniti s tem, kar že vemo in znamo. Pri popolnoma novih pojmih poiščimo asociacijo. Na kaj nas to spominja? Čemu je podobno? Na tak način se bo nova informacija shranila v možganih poleg asociacije in z njeno pomočjo jo bomo kasneje tudi lažje priklicali. Ob spominu na znano se bomo spomnili tudi novega.
   

Upoštevajmo dejstvo, da se informacije v spominu zabeležijo v manjših in organiziranih skupinah. To pomeni, da moramo tudi mi, posebno kadar si moramo zapomniti veliko novega, informacije organizirati v manjše, smiselne celote. Pomagajmo si s pomočjo zapiskov, sortirajmo informacije po pomenu in si jih poskušajmo tako zapomniti.