tel.: 062/102 462
fax: na željo
e-pošta: danilo.krizman@volja.net
WWW: come.to/krizman

Po navedbah sindikalnega voditelja g. A. Predina na omenjeni fakulteti od takrat do letošnjega novega leta (torej več kot eno leto) ni nihče ukrenil ničesar v zvezi z namigi v dopisu, predvsem pa navedbami na moji spletni strani.

Glede na to, da imam od prejšnjega meseca dovoljenje razpolagati z vsemi podatki v zvezi z odpustom, mi dovolite, da tukaj napišem, kaj se je zgodilo in kaj bi, po mojem mnenju, SVIZ moral narediti.

1. Mnenje sindikata o trajno presežnih delavcih ima datum 26.3.1998, program reševanja trajnih presežnih delavcev 30.3.1998. Sam sem dobil odločbo o odpustu, ki nosi datum 30.3. Prvi dokument, ki je kazal, da se nekaj dogaja, je sporočilo z naslovom “Sklep o ugotovitvi obstoja trajnega presežka delavcev”, ki nosi datum 20.3.1998 in je bil nalepljen na oglasno desko ter poslan vašemu sindikatu.

Po kolektivni pogodbi bi moral sindikat dobiti program reševanja trajno presežnih delavcev 14 dni pred obravnavo na organu zavoda. To se glede na navedene datume ni zgodilo. Ali mi lahko odgovorite, zakaj?

2. Po mojem, ne tako skromnem mnenju, je bil Inštitut za tehnologijo materialov razpuščen samo zaradi mene. Bil sem namreč v sporu z neformalnim vodjem g. Alojzom Križmanom, kasneje tudi z dekanom fakultete in očitno še rektorjem univerze. Da jim je uspelo izvesti odpust, so ga morali izvajati brez moje vednosti. V nasprotnem primeru bi si zagotovo našel odgovarjajoče mesto, kjer bi lahko nadaljeval svoje delo.

Zakaj sindikat ne preverja (oz. ni preveril) ali je bil presežni delavec sproti informiran o postopku odpusta?

3. Na omenjeni sodni obravnavi je dekan Šostar dejal, da se je Inštitut za tehnologijo materialov razpustil samo zaradi tega, ker ni bilo mogoče najti drugega predstojnika, poleg tega v razpuščajočem inštitutu ni bilo več odgovornega nosilca raziskovalnih projektov. To sem slišal tam prvič. Sindikat je to moral vedeti že pred mojim odpustom. Ob tem je zelo pomembno, da je za raziskovalno področje g. Šostarja (vodje inštituta kamor so bili delavci iz razpuščenega inštituta premeščeni) enako kot raziskovalno področje g. Leša, to je vodje razpuščenega inštituta. Na enakem področju (vsi podatki so iz baze SICRIS na www.izum.si) je dejaven tudi g. Rak, ki je nekoč s svojim laboratorijem celo bil v razpuščenem inštitutu.

Poleg tega moram omeniti, da se je kot odgovorni nosilec na vseh pogodbah za raziskovalno-razvojne (in obratno) naloge za katere vem, podpisal dekan fakultete.

Vprašanje se postavlja samo po sebi: zakaj sindikat ni reagiral na tako očitno “napako” oz. sprenevedanje okoli drugega predstojnika oz. odgovrnega nosilca RR nalog?

4. Program presežnih delavcev je bil narejen torej samo “pro forma” in s strani sindikata ne bi smel biti sprejet. Sindikat v tem primeru ni opravil svoje vloge, ki mu je dodeljena po zakonu. V mojem primeru je prišlo zaradi odpusta tudi do večje finančne škode, kar problematiko odpusta še zaostruje. S tem v zvezi sem v mojem prvem dopisu spraševal, ali imate sploh standardizirane postopke (bi jim moral reči recepti?) za posamezna dejanja sindikata. Leta 1994 so me namreč na isti fakulteti tudi odpuščali (in postopek potem ustavili) – takrat sem bil s strani sindikalnega zaupnika informiran o vsem, povedal sem tudi svojo plat zgodbe. Leta 1998 pa nisem doživel ničesar podobnega. Delo sindikata je torej odvisno od “dnevnih razmer”, kar pa že kot davkoplačevalec (kaj šele prizadeti) ne morem sprejeti.

Kot dokaz in v informacijo prilagam dopis sindikata iz leta 1994.

5. Na obravnavi na Delovnem sodišču je dekan g. A. Šostar med drugim trdil, da so me obravnavali pri odpustu enako, če ne celo bolje, kot druge in da sem imel ves čas zaposlitve enake pogoje za delo kot ostali. To je seveda popolna laž (poglejte še točko 2). Dekan je med mojim službovanjem okoli 20 krat kršil 30-dnevni rok, ki je določen za odgovor na pobude podrejenih. Kolektivno pogodbo je kršil tudi, ko me ni obveščal o odpustu, ko mi ni dovolil vpogleda v dokumente fakultet (konkretno: zapisnikov senata fakultete), ko me je zaradi mojih izjav spravljal v težave. 66. in 67. člen Kolektivne pogodbe o vzgoji in izobraževanju določata, da so to hujše kršitve delovnih obveznosti in da se za takšna dejanja izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja. Zahtevam, da sindikat v tem smislu nemudoma sproži odgovarjajoče postopke za odpust Adolfa Šostarja, da zadevo resno obravnava in me o vsem obvesti.

Za pomoč pri argumentiranju za odpust omenjenega uslužbenca nanj navedem dopise odgovornim osebam na Univerzi v Mariboru, na katere še do danes nisem prejel nobenega smiselnega odgovora:

Zaradi zaščite kvalitete dela in študija na univerzi, zahtevam, da sindikat poizve o stanju pobude, pospeši postopek in ga po potrebi sam nadaljuje oz. spremlja. O vsem me, prosim, obvestite.

Ob tem naj navedem, da spadajo dejanja zaradi katerih sem zahteval znižanje habilitacijskega naziva, ki jih je izvajal prof. Alojz Križman med hujše kršitve delovnih obveznosti (nevestno, nemarno, nepravočasno opravljanje delovnih obveznosti). Zaradi tega sprožite tudi zanj postopek za odpust.

7. Glede nevestnega dela pa moram povedati, da ni samo značilno za starejše, predvsem vodilne delavce fakultete. Odkar delam kot zasebni raziskovalec, sodelujem z nekaterimi bivšimi študenti fakultete in dobivam o delovni disciplini uslužbencev fakultete za strojništvo porazne informacije. Ogromno predavanj je v času študija odpadalo brez razloga, bilo skrajševanih v časovnem in vsebinskem obsegu, predavanja so izvajali nehabilitirani kadri ipd. Prepričan sem, da bo moral sindikat zelo resno poprijeti za delo na tem področju, saj je kakršenkoli zahtevek za višje plače (ali karkoli podobnega), lahko v osnovi zavrnjen oz. popolnoma neutemeljen.

8. V vašem odgovoru ste mi napisali, da je edina razlika pri odpuščanju delavcev, ki so člani SVIZ-a in tistimi, ki niso, samo v tem, da prvi dobijo zastonj pravno pomoč sindikata. Ali to pomeni, da so takšna odpuščanja, kot se je zgodilo meni, normalen pojav in da nanje sploh ne reagirate kot bi podpisnik kolektivne pogodbe morali?

Vse potrebne materiale z zvezi s tem dopisom vam lahko na željo pošljem, najraje pa vidim, da jih poiščete na moji spletni strani (naslov je v glavi).

Prosim, da ves postopek vodite in izvajate iz Ljubljane, saj je drugače zaradi razmerja sil na fakulteti obsojen na propad ali vsaj zvodenitev.

Ob koncu mi dovolite še eno, na temo dopisa nevezano, vprašanje. 29.1.2000 sem v sobotni prilogi časnika Delo prebral (stran 31, intervju z glavnim tajnikom SVIZ-a), da bi naj v začetku februarja odločali o stavki le učitelji brez znanstvenikov. Ali to pomeni, da oni niso smeli voliti? So volili tudi raziskovalci?

Priloga: dopis sindikata SVIZ iz leta 1994