Na začetekTo je originalen dopis. Brati ga je težko (12 strani), zato poglejte raje pretvorbo iz Word 7.0 v HTML.
mag.
Danilo F. Križman
Laboratorij za raziskavo
materialov
Fakulteta za
strojništvo
Maribor
prof. dr. Adolf Šostar, dekan
Fakulteta za strojništvo
Maribor
Datum: 16/12-1996
Opis stanja v Laboratoriju za raziskavo materialov
Stanje v laboratoriju je postalo v vseh pogledih nemogoče. Nastajalo oz. kvarilo se je nekaj let in mu ni videti konca.
Za lažje razumevanje že kar zapletene situacije, sem problematiko razdelil v skupine označene s točkami. V prvem delu so tiste, ki se nanašajo predvsem name, v drugem so bolj splošne.
1. Izvajanje mojega doktorata z delovnim naslovom “Simulacija prenosnih pojavov pri agregatni preobrazbi kovinskih sistemov” je popolnoma blokirano.
2. Blokirano je posodabljanje laboratorija in delo na razvojno raziskovalni nalogi “Prenos toplote in snovi pri kontinuiranem ulivaju” in njeni naslednici.
3. Dogovarjanje s subjekti izven laboratorija mi je onemogočeno.
4. Odrezan sem od vseh pomembnejših informacij-tako doma kot v tujini.
5. Računalniška oprema, na kateri delam, je stara več kakor pet let.
6. Moje napredovanje (formalno in dejansko) je popolnoma onemogočeno že nekaj let.
7. Z dejanskim vodjem laboratorija ni bilo sestanka od oktobra 1994.
8. Z vodjem inšituta ni bilo sestanka z zapisnikom od januarja 1996.
Laboratorij kot celota ima sledeče problematične točke:
9. Laboratorij ni več voden.
10. Za zunanje stranke v laboratoriju ni kompetentnega predstavnika.
11. Odrezani smo od informacijskih tokov.
12. Strokovno delo v laboratoriju šepa.
13. Prof. Alojz Križman zanemarja pedagoške obveznosti do študentov, magistrantov in doktorantov v laboratoriju.
Vse točke so razložene in opisane spodaj. Za lažje razumevanje bom odprl še HTML dokument na moji WWW strani (http://www.uni-mb.si/~ustlrm01e/sr-1.html), kjer bom do konca decembra vsa dogajanja še obširneje opisal v lažje dojemljivi strukturirani obliki.
Komentarje sem zmanjšal na minimum. Za dodatne informacije sem vam vedno na voljo.
Ad. 1
(Izvajanje mojega doktorata z delovnim naslovom “Simulacija prenosnih pojavov pri agregatni preobrazbi kovinskih sistemov” je popolnoma blokirano)
28. septembra 1994 mi je prof. Alojz Križman vročil lastnoročno podpisan dopis predstojniku oddelka za strojništvo takratne Tehniške fakultete, v katerem predlaga, da me nemudoma odpustijo.
Glavna vzroka za tako drastični zahtevek sta bila uradno dva: moja kasnitev izdelave doktorske naloge in pomanjkanje finančnih sredstev za moje nadaljnje delo.
Glede na pogodbo o izobraževanju za pridobitev doktorata (oznaka C2-2557-795-91) bi moral končati lastno usposabljanje do 31/12-1992. Formalno gledano je bil torej prvi vzrok utemeljen, čeprav kaže praksa v podobnih primerih čisto drugačen pristop. Drugi vzrok lahko potrdimo ali ovržemo s pregledom dokumentacije poslovanja laboratorija. V besedilu, ki sledi, boste videli, da se da brez večjih miselnih naporov zaključiti, da pomanjkanja finačnih sredstev sploh ni bilo oz. moglo biti.
O postopkih, ki bi stanje za odpust vsaj omilili, o alternativah tega dejanja in podobnem pred njim ni bilo nobenega govora.
Nekaj dni po zgornjem sporočilu sem dobil kopijo dokumenta, kjer predstojnik Inoslav Rak zahteva mnenje sindikata SVIZ. Vzrok je bil začetek postopka prekinitve mojega delovnega razmerja.
Na 21. seji inštituta za tehnologijo materialov dne 12/10-1994 ni prišlo do nobenega dogovora, ki bi v tem pogledu karkoli spreminjal.
Predstojnik I. Rak ni pokazal prav nobenega interesa, da bi slišal še mojo stran zgodbe, saj z menoj ni navezal nobenega stika.
Glede na opisana dejstva, sem se začel pripravljati na odpust. Kljub temu, da je bil doktorat v večjem delu gotov (po moji oceni okoli tri četrtine), sem ocenil, da kakršnokoli dodatno argumentiranje ne bo prineslo ničesar.
To je bil že drugi doktorat, ki sem ga začel delati po opravljenjem magisteriju v letu 1990. Prvega sem zastavil sam (delovni naslov sem mu dal “Modeliranje gravitacijskega strjevanja”) in ni bil vezan na kontinuirno litje, saj je bilo vedno jasno, da so kakršnikoli resni poskusi na naši laboratorijski napravi za kontinuirno litje povezani z velikimi izdatki za dodatno opremo. Delo na tej temi sem končal spomladi 1991 na izrecno zahtevo prof. Križmana.
Do januarja 1995 sem tako popolnoma prekinil sodelovanje z vsemi zunanjimi sodelavci, ki so bili vezani na moje delo pri nas. Delo v laboratoriju sem omejil na kratkoročne naloge in redni delovni čas.
Dne 6/6-1995 smo imeli 24. sejo našega inštituta. Alojz Križman je bil prisoten le delno, tako da sem glede svojega odpusta dobil informacijo le od prof. Leša. Glasila se je, da je postopek v teku in da bom lahko ostal na delovnem mestu, dokler bodo na voljo finančna sredstva.
Za 25. sejo vabila nisem prejel, zapisnik mi ni bil dostravljen.
Na 26. seji inštituta dne 25/1-1996, ki je bil napovedan ob 7. uri, sta prof. Leš in prof. Križman imela t.i. “predsestanek” za zaprtimi vrati do 7:40. Kakršnekoli informacije o mojem odpustu nisem prejel. Alojza Križmana na skupnem sestanku ni bilo. Komuniciranje z menoj je stalno zavračal. Tega si seveda nisem mogel drugače razlagati, kot da sem “odpisan”.
Ad. 2
(Blokirano je posodabljanje laboratorija in delo na razvojno raziskovalni nalogi “Prenos toplote in snovi pri kontinuiranem ulivaju” in njeni naslednici)
Moj doktorat je (bil) zastavljen iz dveh bistvenih delov; laboratorijskih meritev in numeričnega modeliranja (glejte dopis MZT, ki je tam voden pod številko 6675-795-013, na ogled je tudi pri meni). Za prvega je bilo potrebno obsežno opremljanje obstoječe naprave za kontinuirno litje.
Na srečo mi je uspelo, da smo začeli sodelovati s štirimi največjimi firmami iz metalurške stroke in Inštitutom Jožef Stefan. Zainteresirali smo pristojne za sovlaganje v vrednosti okoli 120,000 DEM v okviru raziskovalno razvojne naloge “Prenos toplote in snovi pri kontinuiranem ulivanju”. Omeniti moram, da sem kot edini , ki je delal na nalogi v laboratoriju, zbral v njenem okviru okoli 40,000 DEM in nabavil opreme za slabih 35,000 DEM (zapisani po spominu). Večina sofinancerjev si je premislila, saj od vodstva laboratorija ni bilo prave podpore.
O vsebini naloge ni bilo do začetka 1994. leta nikoli nobenih pripomb glede vsebine in obsega. Priznati moram, da je bilo vse skupaj zastavljeno v preširokem okviru. Vzrok je bil v glavnem slabo opremljen laboratorij, ki ga je (bilo) potrebno posodobiti.
Oprema je bila v večji meri preizkušena po dostavi. Od takrat naprej (približno od konca leta 1993) leži neuporabljena v laboratoriju.
Za "minimalno" nadaljevanje posodobljanja naprave bi potreboval po predračunu iz začetka leta 1994 še okoli 22,000 DEM. Prošnja zanje je bila spomladi 1994 ostro zavrnjena, denar za izlet z najetim kombijem, polnim članov našega laboratorija, na sejem v Dü sseldorf, pa se je seveda našel. In verjetno še za kaj, saj so sredstva tisto leto na računu stroškovnega mesta izredno hitro kopnela.
Z omenjenimi sredstvi bi aktiviral že nabavaljeno opremo in bi lahko začel z minimalnimi testiranji. Imel bi tudi že nekaj za pokazati in bi lahko pričakoval dodatne interese za sovlaganje. Tukaj naj samo omenim, da sem imel zanimiva povpraševanja v zvezi z vizualizacijo in krmiljenjem procesov, na osnovi katerih sem sklepal, da bi bilo možno storitve s tega področja tržiti. To sem nekajkrat omenil, takratnemu predstojniku našega oddelka pa tudi napisal.
Naprava za kontinuirno litje ni bila zagnana niti poskusno že več kot dve leti, vanjo vloženo delo propada - navkljub dejstvu, da so bili rezultati raziskav na njej tržno zanimivi. Tudi ostala oprema ni izkoriščena kot bi, glede na svojo vrednost in namen nabave, morala biti (npr. okoli 250,000 DEM vredni elektronski mikroskop).
V jeseni 1995 sem se dogovoril za sodelovanje pri raziskovalno aplikativni nalogi “Modeliranje kontinuiranega ulivanja”, ki predstavlja smiselno nadaljevanje naloge “Prenos toplote in snovi pri kontinuiranem ulivanju” iz obdobja 1991-1993. Ustni dogovor z vodjo naloge je bil, da bi lahko dobil laboratorij slab FTE (točno 1600 ur) na leto. Alojz Križman je potem uredil, da je iz pogodbe nastalo 50 ur. Vse je izpeljal tako, da z menoj ni izmenjal niti besedice.
Mimogrede naj omenim, da je pogodba za to nalogo in za enak obseg ur podpisana samo še za letos in tako iz tega naslova zaključena. Vodja je pripravil njeno nadaljevanje za naslednja tri leta. Tokrat nas, bolje rečeno mene, verjetno ne bo zraven.
MKE paket SIMTEC je takšen, kot je bil v času nabave 1991. Teče na 6 let starem računalniku. Čeprav sem se že v drugem letu uporabe dogovoril za najnovejšo verzijo programa, do danes dogovorjenega plačila za inštalacijo (povratne letalske karte Dü sseldorf-Graz) ni.
Prof. Alojz Križman se je, tako sklepam žal samo po njegovih dejanjih, odločil, da bo posodabljanje laboratorija praktično ustavil. Dodatne opreme kontinuirne naprave, sistema za zajemanje in prikazovanje podatkov, informatizacije delovanja laboratorija itd. tako v doglednem času ne bo. O teh namerah po mojem vedenju ni obvestil prav nikogar, najmanj seveda mene.
Pred letom dni se je prof. Križman odločil za nabavo dodatne opreme za optično mikroskopijo. Nabavna cena znaša okoli 70,000 DEM, kar predstavlja skoraj celotni manjkajoči denar za predvideno dodatno opremo za napravo za kontinuirno litje oz. trikratno vrednost za t.i. prvo stopnjo dodatnega opremljanja. Signal je bil s to odločitvijo jasen - moje delo je odpisano v celoti.
Naj dodam, da v zadnjih treh letih nismo imeli pomembnejšega obiska strokovnjakov - niti domačih, kaj šele tujih. Tisti, ki so bili tukaj prej, se niso več oglasili. Glede na razmere v laboratoriju je njihova reakcija razumljiva.
Poraba finačnih sredstev (poleg vsega se je našel denar še za moj, sicer krepko in verjetno protizakonito znižani osebni dohodek) kaže, da glavni vzrok za moj odpust, to je pomanjkanje finačnih sredstev, ni bil resničen.
Že na osnovi te informacije vidite, da je pregled poslovanja laboratorija nujen. Zahtevam, da ga sprožite čimprej oz. podatke vsaj ustrezno zaščitite.
Ad. 3
(Dogovarjanje s subjekti izven laboratorija mi je onemogočeno)
Zadnji moji dejanji, ki sta prinesli sredstva na račun laboratorija sta omenjeno 50 urno (približno 160,000 SIT) sodelovanje pri raziskovalni razvojni nalogi “Modeliranje kontinuiranega ulivanja” in en kratek tečaj decembra 1994. Soizvajalec tečaja od laboratorija še do danes ni prejel dogovorjenega honorarja. Meseca maja 1995 sem ga poravnal iz lastnega žepa, kar sem prof. Križmanu sporočil pisno. Reakcije do danes z njegove strani ni. Razumljivo je, da v takšnem vzdušju oz. odnosu ne morem prirejati prav ničesar, kar je podobno tečaju za zunanje ali notranje sodelavce. Enako lahko zaključim tudi za ostale oblike sodelovanja, ki so praviloma še zahtevnejša (vsaj v strokovnem pogledu).
Nimam navodil, na katero stroškovno mesto bi lahko naročeval strokovno literaturo, kopiral, kupoval nujno potrebne malenkosti ipd. Do začetka letošnjega leta sem to reševal z nabavo literature iz drugih virov, pisarniški material (za delo v službi) pa po spremembi nabavnega režima kupujem sam.
Leta 1995 sem imel odobren prispevek na mednarodni konferenci “Moving Boundaries 95” na Bledu. Načrtoval sem dva, pa mi je prof. Križman enega onemogočil z odobritvijo študijskega obiska sodelavca v najbolj kritičnem času načrtovanja in priprave poskusov.
Odobren prispevek je potem ostal še gladko prezrt in sem ga odpovedal. Brošura z odobrenimi prispevki je pri meni, zagotovo pa še kje, saj je bila poslana na vse pomembnejše naslove v Sloveniji. Kot obiskovalec sem se konference udeležil na lastne stroške.
Posledica takšnih in podobnih ukrepov je “samoblokada” sodelovanja s subjekti izven laboratorija, kar je bil namen takšnih dejanj že v samem začetku.
Ad. 4
(Odrezan sem od vseh pomembnejših informacij-tako doma kot v tujini)
Delo, s katerim se ukvarjam, je vezano na obisk znanstvenih in strokovnih srečanj. Zadnjič sem bil na strokovnem sejmu v tujini v marcu leta 1994. Zadnje znanstveno srečanje, ki sem ga obiskal, je bilo, kot sem omenil že pod točko 3, v maju 1995 na Bledu (oboje sem plačal iz lastnega žepa). Aktivne udeležbe zaradi slabih izkušenj nisem načrtoval. Vse tiste “malenkosti”, kot so predavanja raznih priznanih strokovnjakov, seminarji, domači sejmi ipd., sem v glavnem izpustil ali pa se jih udeležil na lastne stroške.
Ad. 5
(Računalniška oprema, na kateri delam, je stara več kakor pet let)
Točka poznavalcu ne potrebuje razlage. Omenim naj, da sem problem rešil z lastno nabavo opreme, ki jo imam doma. Ostali zaposleni v tem pogledu delijo mojo usodo, z izjemo prof. Križmana, ki ima doma že četrto leto osebni računalnik Compaq z laserskim tiskalnikom Epson. Vrednost opreme ob nabavi je znašala okoli 8,000 DEM. Kakršnegakoli rezultata uporabe te opreme do danes še nisem imel priložnosti videti. Sklepam, da ga uporablja nekdo drug, ob uradno tretjinski obremenitvi pa je upravičenost uporabe na domu precej vprašljiva.
Naš sodelavec si ob tem zaradi obilice dela v okviru doktorata in pedagoških obveznosti kupuje lastno računalniško opremo, živi glede na velikost družine v premajhnem stanovanju in hodi delat na zastarelo napravo izven rednega delovnega časa.
Meni so poskusi zastali tudi zaradi pomanjkanja primernega osebnega računalnika. Takšen, kot ga ima “naš” šef doma, je za poskuse prav idealen.
Ad. 6
(Moje napredovanje - formalno in dejansko - je popolnoma onemogočeno že nekaj let)
Napredovanje na delovnem mestu je znan spodbujevalnik delovne vneme in nagrada za opravljeno delo. Sam sem napredoval na lestvici delovnih mest 1/12-1987 (od raziskovalca II. na raziskovalca I.) in 1/1-1991 (samostojni raziskovalec). Po tistem je prišlo do zastoja. Vse do danes.
Glede na to, da sem od leta 1991 do 1993 delal skoraj dvojno, to je na raziskovalno razvojni nalogi ter doktoratu in rednem delu v laboratoriju (vsa mnenja o mojem delu za MZT so bila pozitivna-dobite jih lahko tudi pri meni), ne vidim razloga za zastoj v napredovanju. Omeniti moram, da tudi dodatnih honorarjev nisem dobival od leta 1990. Očitno je, da se je začelo s prof. Križmanom nekaj dogajati že takrat in kulminiralo z zahtevo za moj odpust v letu 1994.
Za zadnje tri mesece leta 1994 mi je bila plača brez opozorila na nesramen način znižana. Ob dvigu vrednosti točke mi je bil količnik osnovne plače znižan. Izplačilo je ostalo enako, tako da sem zadevo opazil šele po “pravi” spremembi meseca februarja 1995. Takrat je bil osnovni količnik plače znižan za 20 % - na osnovi pravilnika o plačah, prejemkih in povračilih stroškov iz leta 1993, ki je bil sprejet še pod Tehniško fakulteto. O znižanju pred tem sploh ni bilo govora, tako da sem bil z njim seznanjen šele pri izplačilu.
Zadeva je, kot vam je znano, od 10/5-1996 predmet tožbe pri Delovnem sodišču v Mariboru.
Za informacijo naj prepišem iz omenjega pravilnika, ki ga smatram za protizakonitega, kaj mora uslužbenec storiti, da se mu plača zniža za tako drastičen odstotek. Bistven del je izvlečen iz priloge 7:
“…
Osnovna plača se zmanjša za največ 20 %, če:
delavec ne dosega planirane količine oz. obsega dela. Nedokončane naloge so takšnega značaja, da zadržujejo delo v drugih enotah. Količina dela je izrazito podpovprečna. Pogosto zamuja določene roke. Večkrat tudi najnujnejša dela ne opravi. Delavec praviloma odklanja dodatne občasne naloge.
…”
Prav rad bi videl pisno obrazložitev vodstva laboratorija in inštituta, kdaj in kako sem izplonil te “pogoje”.
Moja izvolitev v asistenta je letos aprila zastala. Sramotno je, da je od moje vloge konec septembra 1994 moralo preteči skoraj polnih 19 mesecev, da je bila prav zavrnjena (vaš dopis 1/5-244/96-KŽ z dne 25/4-1996). Da je kandidatura za predmet na magistrskem študiju, ki sva ga postavila skupaj z uslužbencem iz Fakultete za strojništvo v Ljubljani, neprimeren, bi lahko povedali že nekaj dni ali vsaj tednov po sprejemu moje prošnje. Zavlačevanje je očitno imelo samo en namen; da se vloga zavrne po tistem, ko bom za izvolitev v asistenta prestar.
Poleg vsega ste inštitut zadolžili, da določi predmet in poročevalce za mojo izvolitev. Do danes tega ni storil.
Ad. 7
(Z dejanskim vodjem laboratorija ni bilo sestanka od oktobra 1994)
Formalni in dejanski vodja laboratorija je še vedno prof. Alojz Križman. Sestankov z njim praktično nimamo. Zadnji uradni sestanek z njim je bila seja našega inštituta v oktobru 1994.
Ad. 8
(Z vodjem inšituta ni bilo sestanka z zapisnikom od januarja 1996)
Pred štirimi dnevi (12.t.m.) sem slučajno našel zapisnik 27. seje Inštituta za tehnologijo materialov. Za to sejo nisem dobil vabila, poleg tega je datum zapisnika seje naveden napačno (28/9, očitno gre za 28/11). Datum zapisa je namreč 3/12. Očitno hoče vodja inštituta prof. Leš prikrivati informacije, ki se tičejo mojega dela.
Dva sestanka na leto (če drugemu sploh lahko to rečem) kažeta na zanemarljiv odnos do dela v laboratoriju.
S takšnim ravnanjem se prenaša krivda s prof. Križmana popolnoma brez potrebe na celotni zavod.
Ad. 9
(Laboratorij sploh ni več voden)
Način dela vodij laboratorija in inštituta lahko vidite iz zgoraj opisanih dejstev. Tukaj dodajam še ostale, ki niso nič manj pereči.
Prof. Peter Leš ni primeren za vodenje našega laboratorija, saj mu je področje, ki ga pokrivamo, v večjem delu neznano. Osebno je pod zelo močnim vplivom Alojza Križmana in ni zmožen neodvisnih odločitev, ki bi bile v dani situaciji nujne.
Do danes, kljub mojim rednim zahtevam, ni bil v stanju urediti niti sestanka med menoj in prof. Križmanom. Da je slednji z menoj prenehal komunicirati, je moral videti že na tistem sestanku konec septembra 1994 - dobri dve leti ni storil niti te malenkosti.
V vse spletke se vključuje brez razmisleka. Nahujši primer je predlog za izvajalce programa na VSŠ, datiran s 3. aprilom letos. Eden naših sodelavcev je predlagan za tri predmete, ki z njegovim delom v okviru magisterija, doktorata in raziskav nimajo dosti veze.
Sam sem bil predlagan za popolnitev kadra na srednji tehniški šoli. Kakor da nihče ne ve, da imam več kot triletne izkušnje v industriji, deset let dela na fakulteti, delam na razvojno raziskovalnih nalogah z nekaj največjimi firmami v Sloveniji, da sem napravil enega boljših magisterijev na šoli (mnenje je iz drugih krogov), da imam sodelavce z Inštituta Jožef Stefan, Fakultete za strojništvo v Ljubljani, solidna znanja informatike v ožjem in širšem pomenu besede, aktivno znam dva svetovna jezika. Kljub blokadi v, zdaj že dobrih, zadnjih dveh letih se še krepko “držim nad vodo”, kar lahko ob vsaki priložnosti argumentiram.
To dejanje, izvedeno po nalogu prof. Križmana, je bilo izvedeno v smeri mojega odpusta in brez kakršnegakoli razmisleka.
Na sestanku pri vas 20. novembra ste mi predočili dopis prof. Leša kot predstojnika našega inštituta z dne 15/4 letos. Po vaših navedbah bi ga naj prejel od vas, kar ne drži. V njem je naveden kup zavajajočih netočnosti:
Poročila štev. 2I-118/93-AK/DN (na drugi strani, 4 pika) ne poznam. Zadnji stavek, da bi naj opustil komplicirano in zelo drago eksperimentalno delo, je laž. O tem ni bilo nikoli govora, kar se vidi recimo iz mojega poročila za MZT, ki je tam zavedeno pod številko 6675-795-013, datirano pa je z moje strani s 14/9-1994.
Pod naslednjo piko, še vedno na isti strani, je navedeno poročilo štev. 2I-1137/94-AK/SH. Tudi tega poročila z dne 28/7-1994 še nisem videl. Prof. Leš prepisuje malo nerodno in nejasno. Nakazuje, da bi naj bil jaz kriv za zastoj, ker bi naj zavlačeval z oddajo potrebnih rezultatov raziskovalnega dela.
Kot sem omenil, je bil moj doktorat sestavljen iz dveh delov. Eksperimentalni ni mogel biti gotov, ker zanj očitno ni bilo interesa. Nazadnje je Alojz Križman o tem rekel, da je to, kar sem dobil (tistih 25 % od načrtovanih sredstev iz razvojno raziskovalne naloge) vse in da naj s tem končam. Vprašanje, ki je sledilo z moje strani, je ostalo brez odgovora (vprašal sem, kako naj sploh začnem izvajati kakršnekoli meritve, če nimam niti računalnika v katerega bi vtaknil tisto 5,000 DEM vredno karto za zajemanje podatkov. Da o ostalih enako pomembnih stvareh ne govorim).
Naslednji pogovor (enako kot ostali nekje na hodniku in v naglici) je bil o novi temi, ki bi bila manj draga v smislu poskusov. Takrat sem odvrnil, da se je potrebno o tem resno pogovoriti. Do sestanka ni prišlo nikoli. Oba kratka pogovora sta bila spomladi 1994.
“Teoretični” del doktorata pa je delno sad skupnega dela, vsebuje neke elemente, ki se dajo zelo lahko kopirati. Izdelani so bili za moj doktorat in dokler jih v okviru njega ne uporabim, jih ne dam nikomur; najmanj seveda takšnim, ki kuhajo tovrstne godlje.
Namen vseh dejanj je bil, da se me znervira to takšne mere, da bi storil kakšno neumnost in bil disciplinsko odpuščen. Ali pa da bi dal odpoved sam, kar se kaže z zapiranjem informacij, odvzemom vseh normalnih pogojev dela, blokiranjem mojih dogovorov, širjenjem neresnic o meni in mojem delu ipd. Kakorkoli se zadeva obrne, je ena stvar čisto jasna (vsaj meni); prof. Alojz Križman je strokovno in človeško odpovedal. Popolnoma. Žal ne samo pri meni in mojem doktoratu, kar se bo pokazalo zelo jasno prej ali slej.
Na tretji strani, na koncu odstavka za prvo piko, piše, da bi naj bil dobil informacije o mojem odpustu tudi od dekana takrat še Tehniške fakultete. To se ni zgodilo. Očitno je, da o poteku mojega odpusta nisem bil obveščen kot je za takšne zadeve normalno in celo predpisano.
Zapis pod drugo in tretjo piko na isti strani se navezujeta. Resnica glede moje izjave, da “…sem strojnik in da pri metalurških predmetih ne bom kandidiral za asistenta…” je izvzeta iz konteksta in zelo zavajujoča. Trdil sem in še vedno trdim, da je zelo kratkovidno zaposlovati ljudi s strojniško predizobrazbo pri predmetih, ki spadajo v metalurško sfero (upam, da mi tega ni potrebno podrobneje razlagati).
Trditev, da sem izjavil, da t.i. metalurški predmeti zame niso primerni, je celo nesmiselna, saj sem vendar kandidiral za področje gradiva.
Poleg tega so bile vse moje trditve, kakršnekoli že, izrečene pred odločitvijo senata o moji vlogi. Takrat je bil govor o tem, naj jo umaknem in vložim novo. V dopisu, iz katerega sem za odločitev senata zvedel (1/5-244/96-KŽ z dne 25/4-1996 ) ste inštitut izrecno zadolžili, naj določi predmete, za katere naj kandidiram. Do danes tega niso storili, kar je pri vsej zadevi najhujše in prav lepo oz. grdo dopolnjuje sliko stanja.
Za peto piko na isti strani piše, da bi naj, glede na moje poročilo o opravljenem delu v 1995. letu, ustavil delo na raziskovalnem področju oz. doktoratu. To ne drži.
Dejstvo je, da je bilo delo na t.i. drugem doktoratu z delovnim naslovom “Simulacija prenosnih pojavov pri agregatni preobrazbi kovinskih sistemov” blokirano. Sam sem se lotil raziskovanja drugih podobnih področij, kar je v poročilu jasno napisano in je bilo spregledano. Upam, da pomotoma, čeprav po vsem, kar se dogaja, v to dvomim.
O tem, kako izgledajo odnosi med delavci laboratorija, ko ni pravega vodenja, tukaj ne bom pisal.
Ad. 10
(Za zunanje stranke v laboratoriju ni kompetetnega predstavnika)
Iz opisanega lahko zaključite, da laboratorij nima kompetentnega predstavnika. Trenutno zunanjih naročnikov skoraj ni, s takšnim načinom vodenja se jih ne more privabiti. Raziskovalno razvojne naloge, ki so v teku, so strokovno šibke in ne zagotavljajo dolgoročnega razvoja laboratorija.
Ad. 11
(Odrezani smo od informacijskih tokov)
Laboratorij nima na univerzitetno mrežo priključenega prav nobenega osebnega računalnika. Delovna postaja, ki je nanjo edina priključena, je stara dobrih pet let. Kot oprema je ekvivalent kakšnemu malo boljšemu PC 486. Programsko je popolnoma izven časa, saj je zaradi nezanimanja za obnovo verzije MKE paketa SIMTEC potrebno uporabljati šest let star operacijski sistem. Lani mi je sicer uspelo naložiti nekaj novejšega, kar pa naj bo glede na razmere samo za informacijo.
Lokalne mreže v laboratoriju ni. Sam sem naredil lani nekaj konceptov zanjo, nekaj tudi letos. Glede na zgoraj opisano, je rezultat samo na papirju.
Zaradi takšnega odnosa do novih tehnik komuniciranja in dela, je laboratorij kompletno odrezan od informacij, ki so na razpolago na Internetu. Komunikacije z računalnikom so za večino članov laboratorija prav grozljiva neznanka, za kar je krivo vodstvo in nihče drug.
Klasične informacije članov laboratorija so že od nekdaj blokirane. Za komunikacije z vodstvom šole je zadolžen, glede na svoj položaj in odsotnost Alojza Križmana, prof. Leš. Do danes očitno ni uredil ničesar, kar sem zahteval ali prosil. Naj navedem samo nekatere:
odpiralo za zapornico parkirišča za laboratorij (pogrešamo ga že tri leta)
odpiralo za zapornico parkirišča zame oz. ureditev pravil za njihovo dodeljevanje
problematika uporabe parkirišča s strani neznancev in hierahično nižjih sodelavcev
problematika vzvratnega parkiranja pred okni naših pisarn
dobava izginulega aparata za štetje za kopirni stroj na hodniku
malenkosti, ki gredo na živce (stranišča na splošno, posebna stranišča za uslužbence, zaklenjena krila vhodnih vrat brez opozorila, zaklenjen drugi vhod na Smetanovi ipd.)
splošne informacije (za zamenjavo dekana pred dvema letoma smo zvedeli iz časopisa, enako za otvoritev računalniške učilnice itd.)
laboratorijski kopirni stroj
pobuda za daljši delovni čas čitalnice
Prosim, da sporočite osebo, kateri moramo te in podobne zahteve v bodoče podajati direktno.
Ad. 12
(Strokovno delo v laboratoriju šepa)
V laboratoriju nas je polno zaposlenih sedem uslužbencev. Prepuščeni smo v glavnem sami sebi. To za sposobne ni problem, kar pa velja le za manjši del.
Do danes sta oba glavna metalurga opravila magisterij v Ljubljani. Poleg tega je en doktorat tam že končan, drugi je delu. To seveda popolnoma odobravam v celotnem pogledu. Ne morem pa se strinjati s tem, da se delata skoraj popolnoma “metalurški” magisterij in doktorat (izvajata ga dva sodelavca s strojniško predizobrazbo) pri nas.
Trenutno se izvajata oz. bi se naj izvajala v "domači hiši" dva doktorata. Moj je, kot sem opisal, popolnoma blokiran, drugi bi moral biti končan novembra t.l.; najverjetneje ne bo gotov niti v naslednjem letu. Mentor pri obeh bi naj bil prof. Alojz Križman, ki je pri meni šel celo tako daleč, da v celem letu 1993 ni našel časa za sestanek z drugim (pravim) mentorjem dr. Škergetom.
Pregled bibliografije Alojza Križmana kaže, da si prisvaja intelektualno delo podrejenih. Dokaze o tem vam bom dostavil na zahtevo.
Ad. 13
(Prof. Alojz Križman zanemarja pedagoške obveznosti do rednih študentov, magistrantov in doktorantov v laboratoriju)
Zadnje čase dobivam neprijetne informacije tudi iz pedagoškega dela, ki ga prof. Križman vztrajno zanemarja - verjetno že nekaj let. Tretjinsko pedagoško obremenitev, ki jo ima sedaj poleg polne obremenitve kot župan, ne izpolnjuje. En dokaz za to je zapisnik seje našega inštituta z dne 25/1-1996, točka 4. Tam piše, kdo bo opravljal predavanja namesto njega. To so asistenti, katerih naloge morajo potem opravljati demonstratorji in celo tehniški sodelavec s srednješolsko izobrazbo.
Prof. Križman celo po zapisniku zanj določenih predavanj ne opravlja, saj odhaja mnogo prej, kot bi po urniku smel (moji zaznamki o tem so vam na voljo).
Uradne ure za študente ima v soboto in še takrat precej neredno.
Od študentov dobivam porazne informacije o kvaliteti in kvantiteti predavanj opravljenih v prejšnjih letih. Prof. Križman mi je sam priznal, da je odpredaval od 400 ur letne obveze kvečejmu 130 ur. Ker je to priznal v malce čudnem stanju, mu najprej nisem verjel (bilo je enkrat v letu 1994). Kasneje se je izkazalo, da je zelo verjetno resnično.
Predlagam, da se nemudoma naredi anketa med študenti, ki mora biti izvedena v celoti za vse predmete in od zunanjih, nevtralnih subjektov. Sam pristop anketiranja bi lahko služil za vzorec anketiranj za vse predmete in pedagoške delavce v bodoče. Sedanje stanje je namreč zelo nepregledno. Kontrole učnega procesa pri pedagoških delavcih z vrha hierarhične lestvice ni. Pedagoško delo je možno z lahkoto zanemarjati v vseh pogledih prav do mej, ki jih dopušča morala.
Za konec tega dopisa naj omenim, da sem vas o moji situaciji letos informiral z dopisom, oddanim v vložišču 2. aprila letos. Od takrat se je moj položaj celo poslabšal. Zaradi tega zahtevam najresnejše ukrepe do konca tega leta.
S spoštovanjem.
(podpisano in oddano v vložišču 17/12-1996)