Vesoljsko vozilo Galileo je podalo
nove in doslej najboljše dokaze za obstoj oceana tekoče slane vode pod površjem Jupitrove lune Evropa.
Z merjenjem spreminjanja magnetnega polja okoli Evrope so ugotovili, da pod površjem
obstaja nek prevoden tekoč material, na katerega s svojo veliko gravitacijo vpliva
Jupiter, zaradi tega pa se spreminja magnetno polje v pravilnih časovnih razmakih.
Najbolj verjetno je, da je to tekoča slana voda. Ta ocean naj bi ležal od 0,8 do 10 km
pod ledeno plastjo, globok pa bi naj bil vsaj vsaj 7 km. To sicer še ni dokončni dokaz,
je pa dosedaj daleč najbolj prepričljiv.
13. avgust 2000
Zdaj je NASA tudi uradno naznanila, da bo na Mars leta 2003
poslala dva roverja. Izstreljena bosta 22. maja in 4. junija 2003, njuna
cilja na Marsu pa bosta različna. Preučuje se možnost pristanka tam, kjer naj bi pred
kratkim tekla tekoča voda. Roverja bosta na Marsu pristala s pomočjo zračnih blazin,
kar so uporabili že leta 1997 pri Mars Pathfiderju.
Vsak bo imel okoli deset kamer ter spektrograf za proučevanje sestave kamnin. Na Mars naj
bi prispela januarja 2004.
KometLINEAR zadnje čase zbuja precejšno
pozornost astronomov, saj je pred kratkim razpadel na precej manjših delov. HST je posnel
ta razpad (slike tukaj), prav tako observatorij ESO VLT (slike tukaj).
Komet naj bi v nekaj tednih popolnoma izparel.
V vesolju so sedaj vsi štirje sateliti skupine Cluster II. Ti bodo
preučevali Zemljino magnetosfero na vseh
pomembnih točkah, predvsem vplive sončnega vetra
nanjo. Tako naj bi dobili precej bolj podrobno sliko delovanja naše magnetsofere. Cluster
I je bil uničen ob eksploziji rakete Ariane V ob njeni prvi izstrelitvi leta 1996.
7. avgust 2000
Astronomi so predstavili odkritje novih devetih planetov, ki krožijo okoli drugih
zvezd. Vsi ti planeti naj bi bili plinasti z masami velikostnega razreda Jupitra. Pri tem
so odkrili tudi nov multiplanetarni sistem. Med temi pa so odkrili tudi planet, ki kroži
okoli zvezde Epsilon Eridana, ki je oddaljena le 10,5 svetlobnega leta. To je doslej
najbližji odkrit izvensolarni planet, ki bi ga lahko
tudi posneli s Hubblovim vesoljskim teleskopom. Število
odkritih izvensolarnih planetov se je sedaj povečalo na 50. Najbrž pa jih bo kmalu še
precej več, saj so znanstveniki tudi ugotovili, da ima precej dosedaj odkritih zvezd z
enim planetov najbrž tudi manjše planete.
Odkrita je bila 17. Jupitrova luna, trenutno z začasnim imenom S/1999 J 1.
Odkritje je sedaj potrdil tudi Evropski vesoljski observatorij s svojim 8,2 metrskim
teleskopom VLT. Več o tej luni tukaj.
Zaradi pomanjkanja denarja grozi odpravi Pluto-Kuiper
Express, ki naj bi bila izstreljena proti najbolj oddaljenemu planetu v
našem Osončju konec leta 2004, odpoved. Namesto tega naj bi leta 2003 na Mars poslali dva roverja, podobna tistemu iz odprave Mars
Pathfinder, le precej večja in bolj napredna. Dokončne odločitve še ni, je pa važno,
da bi sonda na Pluton prispela še preden bi redka atmosfera
na Plutonu zamrznila.