Marko Kern
Marijana Cuderman
Marijana & Marko
28.9.2005: Štefanja gora, drugič

Da je ponoči močno scalo, smo spoznali takoj na uvodnem klancu, kjer zaradi mokrih skal ni bilo pravega trenja. Zato smo se na Možjanco vzpeli po kolovozu, ki vodi navzgor na desni strani asfaltirane ceste. Tudi ta klanec v mokrem niti najmanj ni od muh.

V nadaljevanju smo predvsem popravljali smer od zadnjič, kar nam je šlo odlično od nog. Cesti v Dvorje smo se izmaknili mimo Češnjevskega jezera in po gozdni poti nadaljevali mimo/skozi grad Strmol do markacij, ki vodijo na Štefano. Tu smo ulovili bolj obetavno (nemarkirano) smer vzpona (mimo klopce), tako da je bilo porivanja nekaj manj. Za Dvorjanskim hribom smo nadaljevali za markacijami (zadnjič smo jih spregledali in peljali skozi vas) ter se vožnji skozi kmetijo Mežnar ognili na desni strani. Sam vrh smo tokrat žal morali izpustiti, ker nas je zaradi zamudnega raziskovanja prehitela tema, tako da smo imeli pri spusti nadvse pestro delo...

Popravljen opis (700m višinske razlike, 2 uri in pol, težave večinoma V5 in S4):

Vzpon (V5, začetek V6): Iz Tupalič po asfaltni cesti, ki vodi na Možjanco. Tik pred koncem vasi levo, zatem takoj desno čez dvorišče in po kolovozu strmo navzgor, višje se naklonina postopoma umiri, zatem mehka travnata podlaga zložno pripelje na Možjanco (na razcepih naravnost/desno, vseskozi po glavnem kolovozu). (Alternativa je kolovoz, ki vodi na Možjanco desno od asfaltirane ceste. Zgornja polovica V5-V6). Skozi Možjanco, po makedamu proti Štefanji vasi in na drugem odseku desno navzdol (smerna tabla), kjer kmalu naletimo na markacije, ki se jih držimo (vseskozi gor-dol) vse do 'križišča' tik pod 'Štefano'.

Spust (S4): Desno za markacijami v smeri Adergasa (vmes se odcepi pot za Olševek, kamor se spustimo pri drugem spustu) po nepretežkem in vse lepše voznem terenu. Tik nad vasjo pri odlomljeni zeleni puščici zavijemo levo (markacije gredo naravnost) in se pripeljemo v lično urejeno vas s slikovito cerkvijo.

Skozi vas in pri 'tovarni' levo po makedamu do ribnika Češnjevek. Za njim na levi strani nadaljujemo po gozdni poti (na odcepih naravnost oziroma blago levo navzgor), ki nas pripelje na dvorišče gradu Strmol, čezenj in takoj za njim levo po travnati in kasneje spet gozdni poti vseskozi malo navzgor, kjer prečimo prvo markirano pot, ki iz Dvorij vodi na Štefanjo goro.

Vzpon (V6, V5, 2*2 min peš): Tu nas čakajo orientacijske težave! Po prečni poti nadaljujemo, dokler se v breg (zelo) ostro v levo ne odcepita dva zaporedna kraka (drugi je markiran). Po prvem (tehnično lažji) ali drugem (orientacijsko lažji - odcep v desno ujamemo b.p.) v levo in po nekaj deset metrih se v desno odcepi slabo opazna potka. Po njej zelo strmo navzgor prečimo pobočje (peš, vmes 'štengce'), višje se potka počasi za silo ublaži in postane vozna, zavije v levo in nas pri klopci pripelje nazaj na markacije. Višje (peš, 'štenge', jarki) se nam z desne priključi vlaka. (Alternativa je vzpon iz Dvorij po tej vlaki, ki je precej kamnita!)(Opisan vzpon je zelo težak, z neogibnimi krajšimi peš odseki - tam kjer se da peljati, je pa večinoma kar V6) Strmina se kmalu ublaži in po (dolgi) prijetni gozdni potki (gor-dol, strmi klančki, eden je sploh zabeljen!) vseskozi pozorno(!!) za markacijami pripeljemo na večji travnik pod Mežnarjem, kjer ugledamo cerkev Sv. Štefana na vrhu Štefanje gore.

Po travniku navzgor do ceste, ki jo le prečkamo, se na drugi strani strmo vzpnemo navzgor (s tem se umaknemo kmetiji) in zapeljemo desno na travnat kolovoz. V levo navzgor (v smeri vrha) ujamemo komaj vidni odcep, ki vodi do izrazitega kolovoza, kateri nas pripelje do z obzidjem ograjene cerkve Sv. Štefana (najvišja točka, 748m).

Spust (S5): Na vrhu obzidja poiščemo potko in se strmo spustimo navzdol, kjer se v desno priključimo kolovozu, ki nas takoj pripelje do stika z markacijami (stik s prvim spustom), kjer nižje na razcepu sledimo puščici v smeri Olševka (vseskozi markirano, vmes dva daljša odseka po prečnem kolovozu). Ko po stezici v levo zapustimo dolg prečni odsek kolovoza, po res izjemno luštnem, gladkem in hitrem spustu z nekaj cukrčki kar prehitro 'pademo' na cesto, ki nas pripelje v vas. Skozi vas (na vseh/obeh križiščih desno) in po cesti nazaj v Tupaliče.