Odgovori na jezikovna vprašanja


ŠUSS 7.1, marec 2010

Etimološki izvor besede in priimka Praznik

Franc Marušič in Rok Žaucer

Ključne besede: slovenščina, izvor imen, Praznik

URL:[http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000508.html]

Žal natančne etimologije priimka ne moremo navesti, saj kakšnega vira, ki bi to pojasnjeval v slovenščini (in za slovenske priimke), še ni. Na knjižni polici imamo Slovenski etimološki slovar (SES) in Etimološki slovar slovenskega jezika (ESSJ), ki pa se v razlagi besede 'praznik' bistveno ne razlikujeta.

Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) ima praznik dva pomena, ki sta si podobna, a se nanašata na različni stvari, eden na dneve, drugi na osebe. Bolj znan je seveda tisti, ki pomeni "dan, ko se navadno ne dela ...". Drugi je ta, ki ima najverjetneje povezavo tudi z vašim priimkom oz. imenom kraja:

praznik -a m (a) zgod., do odprave tlačanstva kmet, ki ni glede vseh stvari svoboden; polsvobodnjak: prazniki in svobodnjaki *zgod. praznik v fevdalizmu podložnik, ki se ukvarja s predelavo rude.

Ta pomen bi se dalo razložiti tudi kot kmet, ki ne dela na polju (vsaj za fevdalnega gospoda ne), ampak se ukvarja s čim drugim (recimo s predelavo rude).

Tudi Snojev Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen nima gesla 'Prazniki', tako da vam glede razlage etimologije vašega priimka lahko ponudimo samo špekulacije. Vaš priimek res lahko izvira iz kraja pri Turjaku, lahko pa bi ga izpeljevali tudi kar iz drugega evidentiranega pomena besede 'praznik'. Seveda tudi ime kraja pri Turjaku od nekod izvira, tako da bi lahko z drugim evidentiranim pomenom besede 'praznik' pojasnjevali tudi etimologijo krajevnega imena 'Prazniki'.

Nekaj malega o etimologiji nekaterih krajevnih imen pove Krajevni leksikon Slovenije (KLS), vendar imena vasi 'Prazniki' ne razlaga. Lahko povemo še to, da je kraj 'Prazniki' v zbirki starih vojaških zemljevidov zapisan kot 'Prasne' oz. 'Prasnek'; seveda je to ponemčen zapis (takrat so bili kartografi Nemci), zato naj nas ta zapis ne moti.

Predvidevamo torej, da ima ime vasi in tudi vaš priimek povezavo z zgoraj opisanim pomenom, ki ga navaja SSKJ. To povezavo opisujete tudi sami.

Povezava se zdi smiselna, saj je v bližini vasi pomemben grad, kjer je živela pomembna zemljiška gospoda. Njihova ozemlja so bila obširna, in kakor se da razbrati iz Atlasa Slovenije in KLS, zemlja okoli vasi Prazniki verjetno ni najboljša za obdelavo, zato se je tisti, ki je tam živel, skoraj moral ukvarjati s čim drugim, ne s kmetijstvom oziroma poljedelstvom. Domneve, da so se Prazničarji (prebivalci Praznikov) ukvarjali z nabiranjem in predelavo rude, nam ni uspelo potrditi v nobenem od naštetih virov, tako da gre, kot je bilo že opozorjeno, samo za domnevo.

Z večjo gotovostjo pa lahko govorimo o etimologiji, če eno stopnjo (od besede 'praznik' do krajevnega imena/priimka 'Praznik(i)') preskočimo. Te podatke namreč dobimo v SES in ESSJ, žal pa tudi tam niso navedeni kot dokončno veljavni. Beseda 'praznik' namreč nima zanesljive etimologije, je pa tista najverjetnejša zelo zanimiva. Snoj v SES domneva, da beseda izhaja iz starocerkvenoslovanske besede prazdьnik,a; (,c; in ,a; sta dva v elektronski pošti nezapisljiva znaka, enaka kot ruski neberljivi trdi in mehki znak), ta pa izhaja iz praslovanske besede *porzd,c;nik,a;, kar je izpeljano iz *porzd,c;n,a;, ki naj bi pomenila 'dela prost' (zvezdica pomeni, da gre za obliko, ki se jo je vzpostavilo z metodo zgodovinskega jezikoslovja, ni pa se je našlo v nobenih zgodovinskih virih zapisane). Tak pomen naj bi bil ohranjen tudi v narečni slovenski besedi 'praznik' s pomenom 'prešuštnik, lenuh'. Izhodiščni pomen je torej 'dela prost dan' (oz. za pomene, ki ne pomenijo dneva: dela prosta oseba). Podobno razmerje med 'prazen' in 'dela prost' je med lat. 'vacuus' in na tej osnovi narejeno francosko in italijansko besedo 'vacances' oziroma 'vacanze', ki pomenita 'počitnice'. Za besedo 'prazen' velja, da se je prav tako razvila iz besede *porzd,c;n,a;, kar je pomenilo 'dela prost' in 'prazen'. Beseda je izpeljana, njena osnova pa ni dokončno pojasnjena. Snoj predvideva, da je to povezano s praslovansko besedo *porz,a; 'mladič'. Povezava naj bi bila naslednja: v stari cerkveni slovanščini je izpričana beseda 'neprazda' s pomenom 'breja', torej bi lahko sklepali na besedo 'prazda' - 'takšna, ki ima mladiča; nič več breja', ki je po eni strani prazna, po drugi pa dela prosta, saj krava z majhnim teletom ne dela. *porzd,a; torej pomeni 'takšen, ki ima mladiča' in je izpeljano iz zgoraj omenjene besede, ki naj bi pomenila 'mladič'. Slednja je ohranjena v narečnoslovenskem izrazu 'praz' (plemenski kozel, oven), starocerkvenoslovanskem 'praz,a;' (oven) itd. Obstajajo tudi druge možnosti, a naj bi ta bila najverjetnejša.

VIRI:
- Atlas Slovenije
- Etimološki slovar slovenskega jezika (ESSJ) - France Bezlaj
- Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen - Marko Snoj
- Krajevni leksikon Slovenije (KLS)
- Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ)
- Slovenski etimološki slovar (SES) - Marko Snoj

(napisano 2005, popravljeno 2010)


Članek je bil napisan v odgovor na spodaj navajani mejl.

Zanima me etimološki izvor besede praznik in Praznik (priimek). Pred davnimi leti sem zasledil (najbrž je bilo v nekem članku v časniku Delo kjer je meni neznan avtor pojasnjeval izvor priimkov?), da priimek izvira iz vasi Prazniki pod Turjakom. Kolikor se spomnim naj bi bilo tudi zapisano, da so se prebivalci ukvarjali s pridelovanjem železa?

Razlago v SSKJ sem prebral in deloma pritrjuje moji poenostavljeni razlagi, vendar bi želel o izvoru priimka izvedeti kaj več. Hvaležen Vam bom, če mi boste posredovali vsaj kakšno koristno napotilo ali namig kje naj nadaljujem s spraševanjem o izvoru mojega priimka.

********

Zelo vesel sem bil vašega odgovora in se vam zanj prisrčno zahvaljujem. Opravičujem se vam, ker vam nisem odgovoril takoj, vendar pa sem bil med tem časom na dopustu.

Med tem (torej med dopustom) sem ugotovil še nekaj podrobnosti, ki morda potrjujejo vsaj del vaših ugotovitvev in jih na kratko povzemam. Morda vas bo zanimalo:

Obiskal sem vas Prazniki, kjer mi je starejši krajan povedal, da je zadnja prebivalka, ki se je v vasi Prazniki pisala Praznik, umrla pred približno tridesetimi leti? Okoli 1. svetovne vojne pa naj bi bil v vasi priimek Praznik kar precej pogost. Podatka še nisem uspel preveriti (vzeti bo treba pot pod noge in pokukati v cerkvene knjige...). Prav tako mi je pripovedoval, da so pod vznožjem Turjaka nekoč kopali železovo rudo. Kdaj in kako mi ni znal razložiti (razen širokega pojma - v starih časih...) Danes je komaj videti, da je bil tam kakšen rudnik. V spominu pa je ostalo, da so se med 2. svetovno vojno, med napadom letal na Turjak in njeno okolico, tamkajšnji prebivalci skrivali v opuščenem rudniku.

Ko sem vas prosil za pojasnilo etimološkega izvora priimka sem pozabil omeniti, da je že omenjeni (meni neznani) avtor razlagal, da so se v vasi Prazniki ukvarjali s pridelovanjem železa vse do pojava fužinarstva na slovenskem, ko so se menda začeli "strokovnjaki" za predelavo rude preseljevati v kraje kjer so lahko predelovali rudo s pomočjo fužin. Nekateri so kasneje prevzeli druge priimke, po kraju kjer so se nastanili ipd.


© 1998-2010, ŠUSS