ŠUSS 3.3, september 2006

Rabe predlogov s/z v vezniških zvezah

Ključne besede: slovenščina, pravopis, slovnica, predlogi

URL:[http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000403.html]

Franc Marušič

Zanima me, kaj zapišemo v primerih, ko stavek, ki uvaja naštevanje, zaključimo s predlogom s oziroma z, besede ali stavki pri naštevanju pa zahtevajo oba predloga.

Poenostavljen primer:
Peljete se lahko ???: avtom, kolesom, vlakom.
Vem, da je možna rešitev, da predlog v uvodnem stavku izpustimo in v vsakem primeru nato navedemo ustreznega, vendar me vseeno zanima odgovor na prvo vprašanje.

Lepo pozdravljeni
Eno možnost ste napisali že sami v vprašanju, drugo ste zapisali v naslovu, ravno tretja možnost, ki vam očitno ni najbolj všeč, saj vas je pripeljala do pošiljanja tega mejla, pa se za dani primer zdi najprimernejša.

Kot pravite je ena možnost ponavljanje predloga pri vsakem elementu naštevanja, torej nekaj na temo:

(1) Peljete se lahko: z avtom, s kolesom, z vlakom ali z motorjem.

Druga možnost bi bila pisanje obeh predlogov naenkrat, torej 's/z', vendar jo tu navajam le kot možnost in ne kot kaj relevantnega, saj smiselnosti v njej ne vidim (spodaj bom skušal razloziti zakaj). to bi izgledalo takole:

(2) Peljete se lahko s/z avtom, kolesom, vlakom ali motorjem.

Tretja možnost je zapis le enega predloga. Odločitev katerega od obeh možnih predlogov ('s' ali 'z') bomo uporabili je seveda zelo lahka, le vprašati se moramo, kako bi stavek izgovorili, pa nam je hitro vse jasno. Drugače kot s predlogom, ki bi se ujemal s prvo od naštetih besed (v vašem primeru torej 'z'), stavka pač ne moremo (ali pa ne bomo) izgovoriti. Ta možnost je videti takole:

(3) Peljete se lahko z avtom, kolesom, vlakom ali motorjem.

Stavek je popolnoma sprejemljiv, neglede na to, kakšno obliko predloga zahteva 'kolo'. V takem primeru ni potrebno podvajati predlogov, saj sta predloga s/z en in isti predlog, ki se izgovarja na dva različna načina glede na sledečo besedo. V kolikor se sledeča beseda začenja na nezveneč soglasnik (p, t, k, f, s, š, h, c, č) dobi predlog obliko 's', v nasprotnem primeru (torej, če se beseda ne začenja na zveneči soglasnik ali samoglasnik) pa 'z'. Ker je torej govora o enem in istem predlogu ni razloga zakaj ta predlog ne bi mogel stati pred zvezo z naštevanjem, podobno kot drugi predlogi:

(4) Zaneseš se lahko na Ruse, Čehe ali Švede.
(5) Knjige lahko razpostaviš po policah, mizah, stolih ali omarah.
(6) Kozarce lahko postaviš na pladnje, birdekce ali prtičke.

Kot rečeno je možnost opustitve drugih predlogov v konkretnem primeru povezana s konkretnim predlogom oz. dejstvom, da sta 's' in 'z' en in isti predlog z dvema fonološkima oblikama. Drugače se namreč obnašajo zveze, katerih posamezni sestavni deli zahtevajo (zares) drugačne predloge. Tako se zdi precej slabo (oz. že kar nemogoče) reči:

(7a) ??Paket lahko pošljete v Benetke, Dunaj ali Bologno.
(7b) *Odpravil se bom v Bohinj, Triglav ali morje

Zveze 'v Dunaj', 'v Triglav' in 'v morje' ki implicitno nastopajo v stavkih (7), delujejo nesprejemljivo (če bi jih sprejeli, bi nam tudi primera (7) delovala sprejemljivo). Za razliko od zgornjih primerov s predlogom 's/z', sta tu v igri dva različna predloga, 'v' in 'na'. Opuščanje predloga pred posameznimi elementi seznama sugerira, da je en in isti predlog kompatibilen z vsakim elementom posebej (kot rečeno, gre v zgornjem primeru 's'/'z' za ena in isti predlog z dvema fonološko pogojenima realizacijama), kar pa v danem primeru ni res, saj stvari pošiljamo NA Dunaj in ne V Dunaj, odpravimo pa se lahko kvečemu 'na Triglav' in 'na morje' (ko smo enkrat na morju, gremo seveda v morje, enako gremo lahko tudi v Triglav, če se odpravimo v Triglavsko brezno, a so te rabe zelo marginalne in za trenutno debato precej nepomembne). V takem primeru nam kaj drugega kot ponovitev predlogov ne preostane. Zanimivo je, da se zdi sprejemljivo reči tudi stavka (8), kjer se predlogi ne ponovijo z vsakim delom, temveč le pri Dunaju oziroma Bohinju, ki zahtevata drugačen predlog (torej se u bistvu sploh ne ponovijo):

(8a) Paket lahko pošljete v Benetke, Bologno ali na Dunaj.
(8b) Odpravil se bom na Triglav, morje, ali v Bohinj

Načeloma velja zgoraj napisano tudi za drugačne predloge in drugačne tipe seznamov, vendar sem med razmišljanjem o vašem vprašanju opazil, da čutim pri nekaterih primerih pomensko razliko med obema možnostima (torej med ponavljanjem in opuščanjem predlogov). Tako recimo, če sta v zvezi za predlogom le dva dela povezna z veznikom 'in', kot naprimer v primerih (9) in (10), se zdi, da je stavek z le enim predlogom pred vezniško zvezo, torej (9a), precej lažje razumeti s pomenom, da je Matija spil le eno pivo z obema skupaj, medtem ko je pri zvezi s podvojenim predlogom, torej (9b), enako dostopno tudi branje, kjer je Matija spil dve pivi, eno z Vidom in eno s Filipom. Enako velja za primera (10).

(9a) Matija je včeraj spil pivo z Vidom in Filipom.
(9b) Matija je včeraj spil pivo z Vidom in s Filipom.
(10a) Na vrh lahko prideš z avtom in kolesom.
(10b) Na vrh lahko prideš z avtom in s kolesom.

Vendar je to za vaše vprašanje rahlo irelevantno, saj takšnih pomenskih razlik ni pri zvezah z veznikom 'ali'. (11) takšne dvoumnosti ne omogoča, oba stavka imata identičen pomen.

(11a) Na vrh lahko prideš z avtom ali kolesom.
(11b) Na vrh lahko prideš z avtom ali s kolesom.

Enako velja tudi za vse tri primere v (12). Vsi imajo enak pomen.

(12a) Na vrh lahko prideš z avtom, motorjem ali kolesom.
(12b) Na vrh lahko prideš z avtom, motorjem ali s kolesom.
(12c) Na vrh lahko prideš z avtom, z motorjem ali s kolesom.

Najsmiselnejša rešitev za vaš primer je torej uporaba le enega predloga, tistega, ki bi sicer pasal k prvi besedi znotraj naštevalnega niza. V vašem konkretnem primeru bi to bilo: 'Peljete se lahko z: avtom, kolesom, vlakom, avtobusom ali motorjem'.

(maj 2005)

najlepsa hvala za izcrpen odgovor z obilico nazornih primerov.

Glej tudi: Debata o rabi predlogov.