Odgovori na jezikovna vprašanja


ŠUSS 2.3, september 2005

Ali 'mačje oko' ni slovenska beseda'

Ključne besede: mačje oko, odsevnik, odbojnik, odsojnik, slovenščina

URL:[http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000357.html]

Rok Žaucer

V četrtem razredu osemletke se učenci pripravljajo na kolesarski izpit. Tu pa se pojavi dilema, kako pravilno slovensko poimenujemo "mačje oko". V zadnjih nekaj letih so avtorji učbenikov družbe ter spoznavanja narave in družbe uvedli besedo, ki je v SSKJ ni: "odsojnik". Ker "mačje oko" odseva, odbija nanj usmerjeno svetlobo, bi bilo vsekakor bolje "odsevnik", manj primerno - a še vedno bolje - "svetlobni odbojnik". Kaj naj bi "odsojnik" pravzaprav sploh pomenil? Nekaj, kar je obrnjeno proč od sonca, proč od odseva ... ?

Sam poznam izraza 'mačje oko' in '(svetlobni) odsevnik', na izraz '(svetlobni) odsojnik' še nisem naletel.

Kar se pomenske prozornosti, razumljivosti izraza 'odsojnik' tiče, se popolnoma strinjam z vami. Po logiki stvari (tj. po besedotvornem ustroju), in tega pristopa se še posebej poslužujemo pri interpretaciji nepoznanih besed, 'odsojnik' ni posrečen izraz za 'mačje oko'. Ob izrazu nam od bližnje sorodnih besed najprej na misel pride pridevnik 'odsojen', in to nam interpretacijo nameravanega pomena zapelje v napačno smer. Je pa po drugi strani res, da je v korenu (čeprav s spremenjenim samoglasnikom) prisotno 'sijanje' ('soj'), v predponi 'od-' pa približni prislovni pomen 'stran', in iz tega dvojega bomo v sobesedilu verjetno brez težav razumeli, kam pes taco moli. S tega stališča je torej 'odsojnik' bolj ali manj enakovreden 'odsevniku'.

Nadaljnji dejavnik, ki bi znal preprečevati pravo interpretacijo izraza 'odsojnik', četudi z jasnim sobesedilom, je seveda golo dejstvo, da za ta pojem preprosto že imamo ustaljen izraz oziroma celo dva. In ko kot bralci s tem v zavesti srečamo besedo 'odsojnik', bomo seveda upravičeno pričakovali, da ta beseda pomeni kaj tretjega, ker zakaj bi sicer pisec ne uporabil besede, ki jo mi kot bralci v tem pomenu poznamo in pričakujemo? Zakaj bi nam povečeval interpretacijski napor? Saj tudi namesto '(jadralni) zmaj' lahko rečem 'zrakoplovnik', ampak razen za posebne učinke v zelo avtorsko usmerjenem leposlovju ali kakem osebnem pisanju z zelo omejenim ciljnim bralstvom (kar učbeniki nikakor niso) tega verjetno ne bom naredil.

Zanimivo formulacijo ste ubrali tudi v svojem vprašanju: "kako pravilno slovensko poimenujemo 'mačje oko'". Prvi odgovor, ki mi pri tem pride na misel, je seveda: 'mačje oko'. Prav nobenega razloga ne vidim, zakaj bi bilo s tem izrazom karkoli narobe oziroma v čem bi bil neslovenski. Po mojem občutku je tudi široko uporabljan, njegovo rabo pa beleži tudi SSKJ, čeprav mu prideva oznako 'pogovorno'. No, meni se ne zdi prav nič omejen na zgolj pogovorno jezikovno raven in bi ga mirne duše uporabil tudi v formalnem položaju, recimo ko bi se brez zadnje luči na kolesu pred policajem branil, da saj imam ja novo mačje oko. Če pa sem primoran neposredno primerjati 'mačje oko' in 'odsevnik', seveda priznam, da mi je 'odsevnik' formalnejši izraz.

SSKJ v razlagi 'mačjega očesa' uporabi zvezo 'svetlobni odbojnik', prav tako v razlagi 'odsevnika'. Ali to pomeni, da predstavlja normativno ustrezno ubesedenje tega pojma torej zveza 'svetlobni odbojnik'? Nikakor ne nujno (čeprav je pomensko tudi ta zveza ustrezna, saj gre dejansko za nekaj, kar odbija (svetlobo)). Kot prvo, enojezični slovar se srečuje s to nerodnostjo, da mora jezikovne pojme pač razložiti s prav tem istim jezikom, katerega razlaga. Pri tem ustaljene besede in zveze pač razlaga s pomočjo drugih besed in zvez. Tudi opis besede 'mati' kot 'ženska v odnosu do svojega otroka' nikakor ne pomeni, da naj namesto 'mati' raje uporabljamo ta opis. Kot drugo, četudi je beseda ali zveza razložena s (približno) sopomenko, to še ne pomeni nujno, da je ta druga beseda oz. zveza ustreznejša. Uporabljena je pač za razlago. Lahko se razlikujeta po zvrsti jezika, v kateri se pojavljata (recimo da je ena pogovorna, druga formalnejša), po besedah, s katerimi vstopata v bolj ali manj ustaljene jezikovne zveze, po rabi v različnih strokah, ali pa zgolj po ustaljenosti (kjer imata v splošni rabi 'mačje oko' in 'odsevnik' gotovo prednost pred 'odbojnikom').

SSKJ 'odsevnik' opisuje kot strokovni avtomobilski izraz. Če je v stroki izraz ustaljen, ga je seveda nesmiselno spreminjati, še posebej če s tem ne dvigujemo razumljivosti (ki je, kot rečeno, v našem primeru ne) ali odpravljamo kake dvoumnosti. Še bolj nesmiselno je izraz spreminjati v učbenikih, če s tem ne dvigujemo razumljivosti in se ob tem v avtomobilski stroki uporablja drug, prav nič težje razumljiv izraz.

Če bi se že kdo spravil spreminjati ustaljeni 'odsevnik', bi morda '(svetlobni) odbojnik' še znal zagovarjati, saj napravica mogoče res bolj 'odbija' svetlobo, kot jo 'seva/sije'; če prav razumem, 'sevajo/sijejo' načeloma zadeve, ki svetlobo v takem ali drugačnem smislu generirajo same. Ampak konec koncev zato na začetku stoji 'od-', in sploh, v jeziku so zunajjezikovne zadeve marsikdaj ubesedene rahlo drugače in s strogega znanstvenega stališča rahlo ohlapno, in tako mogoče tudi sevanje in odbijanje svetlobe v kakem od smislov nista povsem jasno ločena. 'Odsojnik' pa te nenatančnosti, če ta sploh res obstaja, gotovo ne odpravlja, ker zadevo ubeseduje na točno enak način kot 'odsevnik' (če seveda sprejmemo razlago iz tretjega odstavka, namreč da je koren obeh izrazov isti).

Po zgoraj napisanem ne vidim prav nobenega razloga za spreminjanje 'mačjega očesa/odsevnika' v 'odsojnik'. Edina možna razlaga, ki mi pride na misel, je, da se je nekomu zazdelo, da v standardni slovenščini, ki se jo poučuje v osnovni šoli, pa že ne moremo imeti istega izraza kot v vsakdanjem (pogovornem) jeziku. Ali pa se je to zazdelo nekomu ob pisanju Zakona o varnosti v cestnem prometu ali česa podobnega. Tako stališče je, kar se mene tiče, precej neumestno. Se pa rado kaže ravno v zakonih in podobnih spisih, ki skušajo biti tako še bolj uradni (pri čemer v resnici njihova uradnost seveda ni v ničemer odvisna od rabe takega ali drugačnega jezika, ampak od pravnega statusa).

Če še malo špekuliram (govorim namreč čisto na pamet in nepreverjeno), možno je, da se je beseda 'odsevnik' pojavila iz istega razloga, namreč da se je nekomu 'mačje oko' zdelo preveč pogovorno za zapis v formalnejših besedilih. In je skoval 'odsevnik'. Mogoče se danes komu 'odsevnik' zdi že premalo formalen in čuti potrebo po formalnejšem izrazu. Tudi to je en od običajnih načinov spreminjanja besedja posameznega jezika. Vendar se mi vseeno ne zdi verjetno, da je 'odsojnik' nastal zato, ker bi se nekomu 'odsevnik' ne zdelo dovolj formalno. Pa tudi osnovnošolski učbeniki zelo verjetno niso primerno gradivo za uvajanje tovrstnih novosti – če namreč drži, kot pravite, da se je uvajanje začelo v učbenikih (in ne morda v Zakonu o varnosti cestnega prometa ali čem podobnem). Če pa je izraz v učbenike prenesen iz ZVCP-ja, je gotovo legitimno stališče tudi to, da je treba otrokom uzavestiti pač tisti izraz, s katerim jim bo hipotetično nepravilno opremljenost kolesa očital policaj … No, sem pogledal še v spletno verzijo ZVCP: uporabljani je samo izraz 'odsevnik' ('mačje oko', 'odbojnik' ali 'odsojnik' pa ne).

Mogoče bi bilo zanimivo slišati tudi mnenje Terminološke sekcije pri Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tudi na njih se lahko obrnete po elektronski pošti, naslovi so dosegljivi tule: http://www.zrc-sazu.si/isjfr/sodelavc.htm

Enostavčen povzetek: zaradi objektivnosti sem napisal vse zadržke, ki sem se jih domislil, načeloma se popolnoma strinjam z vami, in tudi pregled literature vam pritrjuje.

Najlepša hvala za odgovor. Moja četrtošolka in tudi učiteljica sta ga zelo veseli. Še enkrat, hvala.


© 1998-2004, ŠUSS