Odgovori na jezikovna vprašanja


ŠUSS 1.3, september 2004

'Frezanje' ali 'rezkanje'

Ključne besede: frezanje, rezkanje, frezati, rezkati, slovenščina

URL:[http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000319.html]

Zanima me ali je pravilno FREZANJE ali REZKANJE.

Obe besedi, ki nam ju ponujate v pretres, sta zabeleženi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Nobena od njiju torej ni 'napačna'. Ker je njun pomen, kakor je razložen v SSKJ, isti, je odločitev, katero boste uporabili, odvisna povsem od vas samih.

SSKJ sicer daje rahlo prednost besedam s korenom 'rezk-', in sicer s tem, ko pomen besede 'frezalo' razloži tudi s sopomenko 'rezkar', ne pa tudi obratno. Snojev Slovenski etimološki slovar pravi, da je beseda 'frezati' nastala iz francoske besede 'fraiser', ki pomeni rezkati. 'Rezkati' pa naj bi bila izpeljanka iz besede 'rezati'.

Lahko vam povem še to, da meni (Primorcu) 'frezati' pomeni tudi obdelovati zemljo s frezo. Ta raba glagola 'frezati' sicer ni zabeležena v SSKJ, ima pa samostalnik 'freza' v SSKJ pomen, besedotvorno jasno povezan s takim - sicer nezabeleženim - glagolskim pomenom.

Spodaj so navedena še gesla iz SSKJ:

frezanje -a s (e) glagolnik od frezati: frezanje navojev

frezati -am nedov. (e) strojn. s frezalom obdelovati kovino ali les, rezkati

frezalo -a s (a) strojn. orodje z nezamenljivimi rezili, ki se vstavi v frezalnik, rezkar

freza -e ž (e) agr. priprava z vrtečimi se rezili za prekopavanje zemlje, ki se priključi traktorju; prekopalnik: uporaba freze v sadovnjakih

rezkanje -a s (e) glagolnik od rezkati: primernost kovin za rezkanje / rezkanje navojev

rezkati -am nedov. (e) strojn. z rezkarjem obdelovati kovino ali les: rezkati kovinske, lesene plošče / rezkati navoje, zobnike

rezkar -ja m (e) strojn. orodje z nezamenljivimi rezili, ki se vstavi v rezkalnik: rezkarji za različne obdelave / čelni rezkar za rezkanje čelnih ploskev

Naj še enkrat ponovim odgovor na vaše vprašanje: 'pravilni' sta obe besedi. Vendar če imata besedi za vas morda rahlo različna pomena, ki v SSKJ nista opisana, ali če imata besedi v vašem jeziku različne okoliščine rabe (recimo da eno uporabljate, ko govorite s strankami, in drugo, ko govorite s kolegi), se za uporabo ene ali druge odločite glede na sporočilo, ki bi ga radi s svojim besedilom spravili do naslovnika.


© 1998-2004, ŠUSS