ŠUSS, arhiv.

Ključne besede: zanikanje, nikalno vprašanje, naravno in nenaravno, raba jezika, zanikanje, stavek

Najprej vsem čestitam za tehtna pojasnila in prijazno pomoč, ki jo moremo izkoriščati. žal pa se ne strinjam z vašim naslednjim odgovorom. Citiram: ‘Pa še nekaj. Če nekdo vpraša, boš jedel jogurt, ti odgovoriš NE. Potem pa oni spet vpraša, KAJ RES NE BOŠ JEDEL JOGURTA. Kaj je pravilno odgovoriti: DA ( ga ne bom jedel) ali NE ( ga ne bom jedel).’ Na drugo vprašanje (KAJ RES NE BOŠ JEDEL JOGURTA) sta možna le odgovora: ‘Ne, res ga ne bom jedel’ in ‘pač, bom ga jedel’. Kaj pravite?

Citirano besedilo z naše strani je pravzaprav vprašanje, na katero smo morali odgovoriti, kljub temu pa vaše vprašanje ostaja.

V stavku A res ne boš jedel jogurta? lahko zasledimo dve vprašanji. Prvo, ki ga opazimo takoj, sprašuje, ali bo naslovljenec jedel jogurt ali ne (1), drugo je vprašanje o resničnosti (ali resnosti) domnevne namere naslovljenca, da ne bo jedel jogurta (2).

(1) Ali boš jedel jogurt?

(2) Ali je res, da ne boš jedel jogurta?

Dve vprašanji pa imata tudi dva para odgovorov. Na obe vprašanji lahko odgovorimo z ja ali z ne, vendar imata odgovora pri vprašanjih različna pomena.

(1) a) ja (, bom ga jedel.)

b) ne (, ne bom ga jedel.)

(2) a) ja (, res ga ne bom jedel.)

b) ne (, ni res. Bom ga jedel.)

Seveda imajo ti odgovori lahko različne ubeseditve. Lahko jih izrečemo še na kak drug način, ne da bi se pomen kaj dosti spremenil. Zdi se, da lahko rečemo tudi:

(2) c) ne (, res ga ne bom jedel.)

Navedeni odgovori pa niso vsi enakovredni po svoji razumljivosti, predvsem pa so zelo odvisni od intonacije. Ker že pri vprašanju lažje in tudi hitreje pridemo do razumevanja (1), je povsem razumljivo, da so nam tudi odgovori pod (1) veliko bližji. Upal bi si trditi, da nam je najbolj oddaljen (najmanj naraven) odgovor (2) b). Po vsej verjetnosti tudi zaradi možnosti mešanja pomena (2) b) in (2) c). Naravnost odgovora bi tu meril po tem, kaj pogosteje (ali hitreje) razumemo oz. kaj pogosteje uporabljamo.

Po pravici povedano mi ni najbolj jasno, kaj bi sam uporabljal, če bi imel na izbiro le odgovora ja in ne. Ko sem se takole sam pri sebi preizkušal, sem opazil, da bi sam na tako vprašanje raje odgovoril z vsaj malo daljšim odgovorom. Recimo:

Ne bom, ne, hvala.

No, pa bom.

Ja NE, če ti pravim, da ne.

Zelo verjetno je torej ta težava precej umetna, saj je v konkretnih situacijah niti ne srečujemo, ker se ji ognemo z daljšim pojasnitvenim odgovorom, nemalo pa si pomagamo tudi z intonacijo.

Glej tudi: Kako odgovoriti na: ‘Kaj res ne boš jedel jogurta?’