RAZSTAVI V MESTNEM ROTOVŽU OB BOK

Kritike ocene

Fotografije

Zgodovinski objekti
Slikarske tehnike

Iz knjige Naših 30 let

Utrinki s potovanj

Ex Tempore

Miro Šubelj

Utrinki z razstav

Mestni Rotovž

Celjanka, ki živi v Ljubljani

 

Dolski dvorec

Slikarska dela

Društva

Grad Snežnik

 

Društvo likovnikov Ljubljana

Akvarel

RAZSTAVI V MESTNEM ROTOVŽU OB BOK

Niso vsi popotniki tiste vrste »resni« turisti, ki se odpravijo v določene kraje z namenom, da bodo obiskali muzeje, galerije, znamenite hiše, mostove, parke, zabavišča.... z vodičem v roki zato, da bodo imeli čim več podatkov, da bodo obogatili svoje znanje poznavanja nečesa. Nekateri preprosto potujejo zato, da si bogatijo svojo dušo s posameznimi utrinki hrepenenja in življenja nekega kraja. Ravno tako nekateri slikajo brez formalnih institucij in poleg svojega dela, ker čutijo, da se morajo tudi sugestivno izražati, zaupati nekomu svojo notranjost ter s stvaritvami obogatiti lastno življenje in življenje svojih bližnjih, pa čeprav le z virtuozno naslikano čestitko ob kakšnem prazniku. Takšna je razstava današnjih tako imenovanih »samorastnikov«, ki se skupinsko predstavlja z oblikovano slikarsko simfonijo, s pripovedjo, z gestami oseb in stvari, ki so jim blizu. Iz vidnih podob ustvarjajo mite, znane s slikarij velikih umetnikov, vendar s sebi lastno interpretacijo in izstopajočim koloritom. Nekateri med njimi so se že predstavili javnosti, nekateri se danes prvič, skupno jim je vodilo želja po razumevanju, lepem in bogatejšem duhovnem življenju.

V njihovih delih lahko zaznamo fragmente likovnih tokov od impresionizma, ekspresionizma, realizma, kubizma, moderne in nadrealizma dalje; zlivajo se z močnimi barvnimi poudarki in lastno interpretacijo v male mojstrovine, ki so nam vsem potrebne za bogatejši in bolj prijazen dan. Tako so se današnje umetnice in umetnika Ljuba Ciuha, Alenka Crnič, Andreja Čeras, Vladimir Koprivnikar, Danilo Slivnik, Elizabeta Vadnal in Vanda Žužek spoprijeli s skoraj vsemi klasičnimi motivi slikarstva - s tihožitjem, z aktom, s portretom, krajino, z žanrskimi prizori in celo metafizično ter sakralno alegorijo. Njihov govor v podobah nakazuje novo resničnost, v kateri odseva in trepeta moč njihove izkušnje, s pomočjo roke prenesena na slikarsko površino. Brez nezaupanja so nam predstavili svoje stvaritve, z vero v doživetje umetniškega smisla kot življenjske sle. To je iskrica slehernika, s katerim se srečujemo.

Sara Komavec