Osrednja grajska stavba je v osnovi renesančna in je prvič omenjena leta 1540. Zgradba je pozneje doživela prezidave; najpomembnejša je bila iz okoli 1753, ko je Matija Perski po naročilu graščaka Volbenka Danijela Erberga na novo uredil dvorec in vrt.
Žal v prejšnjih časih tako imeniten dvorec danes propada. Na čudovit park spominjajo še nekatera drevesa, stopnišče, kamniti empirski spomenik, ki je klesan v obliki jonskega stebra in je bil postavljen v spomin na obisk cesarja Franca I. v graščini leta 1821, dva klasicistična paviljona in kapelica ob platanah na koncu (danes hruškovega) drevoreda.
Paviljona je v letih 1827-31 sezidal Francesco Cocani. S stebričastima pročeljema si stojita nasproti, vhodni fasadi sta bogato členjeni: v nišah na vsaki strani vhoda so postavljeni kipi muz, zavetnic znanosti in umetnosti, ki jih je ustvaril Martin Kirschner leta 1834.
Tudi zunanji fasadi spominjata na antične templje: členijo jih pilastri, na vrhu pa je v okras štukatura, sestavljena iz hrastovih listov in zavesic. V prvem paviljonu je bila likovna zbirka, v drugem pa arhiv s knjižnico, na kar nas spominjata napisa nad portaloma. Jožef Klasanc Erberg (1771-1843) je dal dolskemu dvorcu klasicistično podobo in ga naredil za "slovenski Versailles". Uredil je botanični vrt z več kot sedem tisoč rastlinami, zbiral znanja in predmete s Kranjske, predvsem pa arhiv o kranjskih plemiških rodbinah, zbral pa je tudi izjemno pomembno knjižnico z dragocenimi kranjskimi rokopisi in knjigami.
"Njegov muzej je obsegal numizmatično zbirko, kranjske rudnine, herbarije z domačimi rastlinami, nagačene živali, staro pohištvo in umetnine,
zemljevide, zbirko grbov, portrete znanih Kranjcev itn." (Ivan Stopar: Gradovi na Slovenskem, CZ 1998, str.166).
Zaradi vsestranske dejavnosti Erberga in njegovih prijateljev ter znancev je bil v tistem času dvorec Dol s čudovitim parkom v okolici zelo popularen. Radi so ga obiskovali Ljubljančani in vsi. ki so potovali skozi te kraje.