|
Kritike ocene |
Fotografije |
Zgodovinski objekti Slikarske tehnike |
| Ex Tempore | ||
| Mestni Rotovž | ||
|
|
Dolski dvorec | |
|
Društva |
Grad Snežnik | |
|
|
Akvarel |
Vanda Žužek,
je slikala od mladih nog naprej. Slikati je morala, o tem svojem talentu se nikoli ni spraševala, od kje in ne zakaj. Zato je tudi od svoje mladosti sem slikala; kjerkoli je naneslo, vsak papir ji je prišel prav in zvezki so bili
polni njenih mladostnih risbic. Pri rednem šolanju ni imela te sreče, da bi se vpisala na ustrezno šolo, zato pa je kmalu začela sama nabirati slikarska znanja v tečajih in pri druženju z drugimi likovniki. Vzori in
ljubezen do slikarstva, ki jih je privzela od matere, ki je tudi risala, in starega očeta, slikarja Avgusta G. Witscharja, dobrega prijatelja Oskarja Kokoschke, so bili dobra osnova za nadaljnje likovno izobraževanje. Tako se je še ena velika
ljubezen
do slikarstva uresničila, začela dajati sadove v množici risb in slik. Na razstavi vpaviljonih graščine Dol so na ogled slike, ki v celoti prikazujejo delo slikarke Vande Žužek. Največ je pejsažev, mestnih vedut, nabožnih podob, tihožitij, zanimivih pa je tudi nekaj aktov. Tudi tehnike so povečini zastopane vse: od risbe s svinčnikom in ogljem, akvarel, gvaš, olje na različnih podlagah, do slikarki zelo priljubljene tehnike oljnega pastela. Vse polno osnutkov slik nosi Vanda Žužek v svojih mislih, nekaj teh se, kadar je dovolj časa za to,
udejanji na najrazličnejših podlagah. Nastajajo čustveno zelo polne slike, mehke v barvni paleti in nežne v konstrukciji, pa vendar likovno dovolj celovite in pripovedne. Enotnost risbe in nežno
nanesenih barv ter njihovih še nežnejših odtenkov ponavadi zaokroži celoto, kjer se zrcali ali bolje, kjer se izpoveduje slikarkino čustvovanje: svet,
lasten njenemu doživljanju sveta. Polja so svetla, v daljavo segajoča in vabeča k pozitivni misli, prijazna do klasja, trave in vitkih dreves, okna mestnih hiš zvedavo pozdravljajo mimoidoče in strehe se stapljajo z
modrino; nabožne
podobe nas povabijo k razmišljanju o našem življenju; rože v vazah napovedujejo praznovanje, nežne barve nas pomirjajo; bolj ven iz sebe govorijo akti, ki pa so barvno in kompozicijsko trši med razstavljenimi slikami.
Slikarstvo tako postaja pomembno v vsakdanu Vande Žužek, ne samo trenutna muha; slike, ki jih nosi v sebi, morajo na plan. Zaveda se slikarke v sebi in pomaga ji artikulirati to svetlo, mehko in pozitivno izpoved. Tako kot sliko najprej nalahno nariše, potem pa barvo nežno vtira s prsti na papir, tako nalahno in nežno pripoveduje s črtami in barvami gledalcu s svojimi slikami in ga vabi v sproščen in prijazen svet.
Miro Šubelj