Kritike ocene

Fotografije

Zgodovinski objekti
Slikarske tehnike

Iz knjige Naših 30 let

Utrinki s potovanj

Ex Tempore

Miro Šubelj

Utrinki z razstav

Mestni Rotovž

Celjanka, ki živi v Ljubljani

 

Dolski dvorec

Slikarska dela

Društva

Grad Snežnik

 

Društvo likovnikov Ljubljana

Akvarel

 
 
AKVAREL
 
Beseda AKVAREL izhaja iz latinske besede "aqua" - voda. Italijani so skovali novo besedo - acquarello, kar v prevodu pomeni slika, izdelana z vodenimi barvami.
Akvarel so poznali že v daljni preteklosti zlasti Kitajci in Japonci. Kot samostojno slikarsko zvrst pa so ga uveljavili predvsem angleški krajinarji šele v 18. stoletju.
Akvarelne barve so umetniki, podobno kot oljne, izdelovali sami. Za pripravo so potrebovali kot vezivo gumirabikum, kot topilo vodo in zelo majhna zrnca barvil. Ta morajo plavati v vezivu, dokler voda ne izpari. Arabski gumi (gumirabikum) je snov, ki jo izločajo narezana debla afriških akacij, da bi zacelila odrgnine in vreze. V starem in srednjem veku so arabski gumi pripeljali v Evropo preko Arabije, od tod tudi ime. Najboljši arabski gumi je brezbarvna snov, brez okusa in vonja, ki se v vodi rada topi. Akvarelisti so kmalu opazili, da se posebno debelejši barvni premazi pri sušenju močno skrčijo in razpokajo. Da bi se temu izognili, so pričeli gumijevi raztopini dodajati med, sladkor ali glicerin (tekočina sladkega okusa). Ta sredstva so zadrževala in upočasnila hlapenje in tako preprečevala razpoke. Gumijevi raztopini so dodali še malo prečiščenega govejega žolča, ki olajšuje enakomerno razlivanje barve po površini papirja.
 Akvarelisti ne uporabljajo bele barve. Svetlejše in temnejše tone dosegajo z dodajanjem več ali manj vode. Za belino pa enostavno ohranjajo neposlikane bele ploskve papirja.
Boris Štrukelj