Vplivi Bachovega absolutizma na Slovence

Kljub nedemokratičnosti Bachovega absolutizma pa je ta Slovencem prinesel tudi nekaj izboljšav. Slovenščina je bila dokončno vpeljana v gimnazije kot učni predmet. Njegovo pojmovanje so iz 'Windisher Spräche' nadomestili s 'Slowenischer Spräche'. V slovenščini je izhajal tudi uradni list, medtem ko so od časopisov v slovenščini izhajale samo še Novice. Z ukinitvijo licejev so slovenski študentje izgubili možnost šolanja na višješolskem nivoju v slovenskem jeziku. Ljubljanski nadškof Anton Alojzij Wolf je financiral izdajo slovensko-nemškega in nemško-slovenskega slovarja, začel je izdajati tudi nov prevod Svetega pisma. Škof Anton Martin Slomšek je preselil sedež levantinske škofije iz St. Andraža v Maribor (1859). Leta 1851 je bila v Celovcu ustanovljena Mohorjeva družba, ki je kljub cenzuri začela izdajati knjige v slovenskem jeziku.

Bachov absolutizem je imel tudi negativne učinke za Slovence, saj so z ukinitvijo licejev slovenski študentje izgubili možnost šolanja na višješolskem nivoju v slovenskem jeziku.