Razvoj prometnega omrežja in industrije

Velik vpliv na gospodarski razvoj je imela izgradnja železniških prog. Te so se hitro širile po Evropi.  Do konca stoletja je bilo na slovenskem prostoru že okoli 1.700 km železniških prog, brez njih je bila le Dolenjska. Nekatere dejavnosti (npr. furmanstvo, plovba po Savi) so zaradi železnice in vlakov propadle, razvilo pa se je tudi veliko novih. Veliko je pridobil Maribor, ki je po odprtju železniških delavnic leta 1863 začel postajati pomembno industrijsko središče, podobno tudi Trst in Reka, kamor se je izselilo veliko Slovencev, zlasti Notranjcev, Ljubljana pa je začela izgubljati na pomenu, vse do leta 1871, ko so ustanovili tobačno tovarno, kjer je bilo zaposlenih tudi veliko žensk.

Po izgradnji železnic je razmah doživelo železarstvo, znana je bila predvsem prevaljska železarna, kjer so za potrebe železnic izdelovali tračnice, osi in obroče za kolesa. Železarne so bile tudi na Gorenjskem (Jesenice) in Dolenjskem (Dvor pri Žužemberku).

Z naraščanjem potreb po železu je hkrati naraščala tudi potreba po premogu. Nekateri premogovniki so bili v neposredni povezavi z železarnami (Leše pri Prevaljah, Pečovnik pri Štorah), začel se je razvijati tudi zasavski premogovni bazen, katerega lastnica je kmalu postala Trboveljska premogokopna družba (ustanovljena 1872).

Parni stroji so se na našem ozemlju najprej pojavili v Trstu (1819), Ljubljana je prvega dobila 16 let kasneje.

Leta 1869 je skupina kranjskih veletrgovcev, med njimi so bili tudi Zoisi, ustanovila Kranjsko industrijsko družbo (KID), ki je začela kupovati delnice številnih podjetij na Slovenskem, predvsem pa se je usmerila v železarstvo. Sprva je v njej prevladoval domač kapital, vendar ga je kasneje spodrinil tuji.