Slovenci v drugi polovici 19. stoletja

Spremembe v kmetijstvu

Na Slovenskem je bilo kmetijstvo v 19. stoletju za razliko od večjega dela Srednje in Zahodne Evrope še vedno najpomembnejša kmetijska panoga, čeprav je razvoj industrije nanj močno vplival. Odprava fevdalizma je tudi pri nas ustvarila podlago za širjenje industrializacije, kmetijstvo je postalo tako vir akumulacije, kot vir delovne sile. Na poljih so se pojavile nove rastline (lan, hmelj), ki so jih kmetje prodajali industriji, opuščali so tradicionalne domače obrti, gojenje sviloprejk… Z razvojem železnice se je povečala tudi potreba po lesu, zato se je razvilo gozdarstvo (dinarsko in alpsko območje). Največja ovira večjemu razvoju kmetijstva je bila velika razdrobljenost posesti (večina kmetij je bila manjših od 5 ha), pojavila se je tudi cenejša hrana iz evropskih in celo čezmorskih držav. Z namenom, da bi kmetje čimveč pridelali in si na ta način zagotovili dovolj hrane, so uvajali posebne kmetijske programe v osnovne šole, ponekod (Vipava, Ljubljana, Maribor) so ustanavljali tudi srednje kmetijske šole.