Prve zapise o poučevanju v Kamnici zasledimo za leto 1736, ko je bil nameščen v Kamnici za učitelja za dobo petih let Karl Sartori. Vendar ni preveč zadovoljil okusa takratnih ljudi. Očitali so mu predvsem premalo znanja in preveliko željo po 'potepanju'.

Čas ustanovitve osnovne šole Kamnica ni točno znan. Po pripovedovanju starih ljudi in najstarejših zapiskih je nastala šola v Kamnici okrog leta 1800. Šolski dokumenti izhajajo iz leta 1820, med njimi je spominska knjiga uvedena tega leta, kamor so zapisovali važne zapiske in imena najboljših učencev. Te podatke sem dobila iz najstarejših zapiskov šolske kronike, pisane celo v gotici, kajti zgoraj navedenih dokumentov sedaj ni več. Kdo je šolo ustanovil, kdo je ustanovitelj, spet ni točno znano. Obstaja neki zapis, tako pravi kronika, da naj bi šolo ustanovil krajevni župnik in to že pred letom 1800. Prav gotovo je nastala šola po letu 1774, ko je država proglasila šolsko obveznost za otroke od 6. do 12. leta starosti. Šola je nosila ime svetega Martina, tako se je imenovala tudi cerkev. Šola je bila sprva po različnih privatnih zgradbah. Začetna učilnica naj bi bila v stari kaplaniji, ki so jo kasneje porušili in zato je morala občina kupiti neko hišo v Kamnici. To bi naj bilo leta 1816, izdatek ta šolsko učilnico in učiteljevo stanovanje je znašal 1800 goldinarjev. Ker je postala zgradba premajhna in vlažna, so iskali nov prostor. Nekaj časa je bila šolska učilnica v hiši kamniškega veljaka Bitterl Edler von Tessenberg. Župnijske knjige omenjajo rodbino Tessenberg že od leta 1760 dalje, zato bo zgoraj navedena trditev o nastanku šole in začasne učilnice v njihovi zgradbi držala. Iz Bitterlove hiše se je šola preselila v hišo Johanna Pukliša in potem v hišo Ignaca Levanše. V tej hiši se je vodil pouk vse do leta 1868. Prvi podatki šoloobveznih otrok, nastavljenih učiteljev in prvi podatki o poteku pouka sploh izhajajo iz leta 1820.

Prostor v Lavenševi zgradbi je postajal vedno tesnejši, število otrok je narastlo, zato je začela šolska krajevna uprava okrog leta 1860 razmišljati o lastnem šolskem poslopju, kjer bi se pouk vršil nemoteno ves dan. Leta 1861 so na seji krajevnega šolskega sveta predstavniki občin sklenili sezidati novo šolsko poslopje. Slavnostni seji je prisostvoval deželni poslanec in šolski nadzornik Kondrad Saidl. Izbrali so prostor nekdanje stare razpadajoče kaplanije na južni strani cerkve in pokopališča (do leta 1830 je bilo kamniško pokopališče ob cerkvi).

Leta 1868 je bila šola dograjena. Imela je dva učna prostora, dve stanovanjski sobi, kabinet, kuhinjo, dva prostora v prvem nadstropju, občinsko sobo, ki je služila za pisarno, sobo za učitelja – pomočnika, sobo za občinskega slugo in dva prostora za zapor. Ob šoli je stal senik, prostor za kravo, hlev za svinje, drvarnica in stranišče. 

Julija 1868. leta so se zaključila vsa dela pri gradnji šole, avgusta meseca je bila otvoritev šole. Po slovesni maši, kjer so bili poleg učencev in učiteljev prisotni vsi vaški predstavniki, šolski nadzornik in drugi vaščani, so šolo blagoslovili.

Naselja občine Rošpoh so bila Morgraben, Kozjak, Gornji in Spodnji Rošpoh, Pasja vas, Marajh, Sveti Urban, Vinarje. Naselja občine Bresternica so bila Kamniška graba, Medeč, Sredma, Prosek, Šoberberg, Bresterniška graba, naselja občine Jelovec pa Jelovec in del Sredme. Od ustanovitve šole v Kamnici je doživela svoje prve gradbene spremembe leta 1941 in leta 1942. Nemške okupacijske oblasti so v zgradbi zgradile  stopnišče in tako povezale pritličje in prvo nadstropje. Dotlej te povezave ni bilo in je prvo nadstropje in pritličje imelo ločena vhoda. Uredili so betonska tla po hodnikih, nekaj učilnicam so uredili in zamenjali ladijski pod s parketom. Izvedli so prezidavo stranišč na odplako. V kletne prostore so napeljali cevi do studenca, da bi imela šola lastno vodno napeljavo in črpanje (še danes je studenec, vendar neuporaben). Do uporabe kletnega studenca ni prišlo, za nabavo črpalke je zmanjkalo denarja.

Šolsko poslopje je služilo namenu pouka vse do oktobra 1944, ko so šolo preuredili v bolnico za nalezljive bolezni in je temu namenu služila do 17. novembra 1945. leta. Del poslopja mariborske bolnice je namreč ob bombnem napadu bil poškodovan. Pouk se je začasno odvijal v poslopju Kamnica 124 ( poslopje nekdanjih sester) in v zgradbi sedanjega otroškega vrtca.

Po vojni, leta 1945, je zgradba spet prevzela vlogo šole, doživela nekaj notranjih sprememb, prezidav učilnic, napeljavo vodovoda, raznih manjših obnov, toda zunanja podoba zgradbe je ostala nedotaknjena.

Z rastjo števila učencev je postala zgradba pretesna, zato se je šola razširila v prostore zgradbe Kamnica 124, danes Vrbanska 30, začela uporabljati prostor župnijski stavbi (tehnična delavnica) in prostor v zadružnem domu (telovadnica).

Leta 1975 je bilo zelo pomembno za osnovno šolo v Kamnici. Zgrajena je bila nova šola, ki se je naslednjih 17 let imenovala  po Lackovem odredu. V tistih časih ne smemo pozabiti celodnevne osnovne šole, ki so jo ukinili šele leta 1991. 

Leta 1999 smo poskusno vpeljali devetletko, leta 2000 je bila zgrajena mansarda. Leta 2005 šolo zapusti zadnja generacija osmošolcev. Leta 2013 smo popolnoma prenovili in razširili kuhinjo, prenovili smo tudi jedilnico, najmlajši učenci so pridobili svoj prostor za prehranjevanje. 

Od šolskega leta 2012/2013 naprej se vsi učenci izobražujejo na matični šoli v Kamnici, saj smo zaradi varnostnih razlogov začasno zaprli podružnico v Bresternici. Šola v Bresternici  je potrebna popolne obnove.

Leta 2015, ob 40 letnici šole, smo na šoli zamenjali vsa vhodna vrata ter okna v pritličju in prvem nadstropju, šola je dobila tudi novo fasado ter s tem lepši in prijaznejši izgled.