ZEMLJEVID PRITOKOV MOŠENIKA

KOFARJEVEC

Kofarjevec je hudournik, ki ob nalivih dere proti strugi Mošenika in se izlije vanjo ob Bornovi poti na Korošico.

ŠTEFANOV GRABEN

Štefanov graben je hudournik, kar pomeni, da je večino časa struga suha; ob velikih nalivih pa prihrumi veliko vode in se zlije v Mošenik.

POTOČNIKOV GRABEN

Prvo večje zaokroženo območje južno od Ljubelja ob Mošeniku je t.i. Potočnikov graben, ki je pravzaprav manjša stranska dolina enega od desnih pritokov zgornjega toka potoka Mošenik. Severni rob doline predstavlja podnožje gore Begunjščice, na zahodu se dolina zaključi s planino Preval, na jugu jo zaroblja pobočje Srednjega vrha in Drmajke, proti vzhodu pa se odpira dolg pogled proti Košuti in travnikom ob naselju Črni gozd. Glavna značilnost območja je njegova pretežna naravna ohranjenost, saj so stanovanjski objekti in vhodi v opuščen rudnik le v začetku doline, medtem ko po sami dolini vodi le gozdna cesta in nekaj pešpoti. Tudi hudourniški potok je v večjem delu toka naraven, hidrološke ureditve (pregrade za zadrževanje materiala, regulacija struge) pa so le v spodnjem delu. Strma pobočja doline pokriva bukov in smrekov gozd. Kjer ob hudourniku ni več gozda, se na bregovih pojavlja močna erozija. Potenciali območja Potočnikovega grabna so predvsem ohranjena narava in 'šolski' primer hudournika, kar se lahko izkoristi v poučne namene; obstoječo bob stezo ter pešpoti, ki območje povezujejo s planino Preval in Zelenico, pa bi bilo smiselno vpeti v kompleksnejši sistem rekreacijskih poti. Območje ima torej velik potencial za razvoj izletniškega turizma.

TOMINČEV GRABEN IN BELI POTOK

Na levem pritoku Belega potoka teče Tominčev slap. Slap je stalen, vendar le redko z močnim pretokom. Do njega vodi označena potka. Tominčev slap na Belem potoku

GEBNOV POTOK IN JEZERNICA

Gebnov potok ima hudourniški značaj in teče po obrobju doline, ki se spušča izpod Kofc proti naselju Podljubelj, kjer se mu priključi potok Jezernica, skupaj se nižje izlijeta v Mošenik. Hudourniški značaj Gebnovega potoka se odraža v kamniti strugi, ki je večino leta suha. Problem poplavljanja je občasen ob večjih nalivih v zgornjem delu doline. V območju obdelave predstavlja suha kamnita struga potencial za krajinsko oblikovanje ter ureditev izletniških poti vzdolž doline. Struga ima skoraj v celoti naraven značaj, nekaj manjših reguliranih odsekov se pojavlja le na območju naselja Podljubelj, kjer je tudi več mostov. Dolino Gebnovega potoka v višjem delu zaznamujejo posamezne kmetije in vikendi ter pašne površine, med katerimi se pojavljajo večje zaplate drevja in posamezne večje skale. Značilno za ta prostor je tudi, da gozdni rob skoraj povsod sega tik do samega roba dna doline. Kot izjemen pojav v dolini pa velja omeniti dve večji območji skal, balvanov in grušča, ki jih porašča ruševje. Ta skalnata območja so verjetno ostanki večjega plazu, pod katerimi bi bili lahko domnevno (po nekaterih starih legendah) celo ostanki stare tržiške naselbine. Jezernica se razliva po dnu manjše doline in tako ustvarja mokrišče, zavarovano območje lokalnega pomena. Ta mokriščni habitat je v večji meri naravno ohranjen.  Tak prostor je občutljiv za kakršnekoli posege, poleg tega pa je pomemben tudi iz ekosistemskega vidika, zato bi ga bilo smiselno primerno urediti, tako da bi ohranili njegovo naravno funkcijo mokrišča in hkrati narediti dostopnega tudi za obiskovalce. Zanimiv razvojni potencial v prostoru predstavlja simbolična navezava na legendo o starem Tržiču, ki naj bi ga zmaj zasul s kamenjem. Gmota balvanov in skal ter skalnatega drobirja, ki se nahaja na robu doline nad naseljem Podljubelj in skala Zmajevka na robu mokrišča ob Jezernici, sta območji, kjer se v posameznih konceptih skuša v prostor vpeljati legendo o zmaju in starem Tržiču. Preberite si še nekaj o zgodovinskem podoru.