Največji znani zgodovinski podor je nastal na južnem pobočju
Velikega vrha (2088 m) na grebenu Košute v Karavankah. V dolino je
zgrmelo med 20 in 100 milijoni m3gradiva, ki mu sledimo 5
km po dolini Gebnovega potoka vse do Podljubelja (zaselka Plaz in
Deševno). Na pobočju Košute na podor še vedno spominjata oblomna
stena, velika prek 7 ha, in veliko melišče, imenovano Birški plaz
(Zorn, 2002a, 157).Tudi tu se pojavljajo drugačna mnenja o izvoru
odloženega gradiva. Melik (1954, 94) meni, da se naselje Plaz nahaja
na čelni moreni, podobnega mnenja pa sta tudi avtorja geološke karte
območja (Buser in Cajhen, 1977), ki gradivo v srednjem in spodnjem
delu doline Pod Košuto označujeta kot morensko.Za podor na
Velikem vrhu v virih ni naveden točen datum dogodka. Vzrok je
verjetno v tem, da v srednjem veku na Kranjskem ni bilo takih piscev
in kronistov, kot so bili na Koroškem, oziroma se dogodek ni zgodil
na zelo prometno pomembnem območju. Podor tudi ni nastal v bližini
pomembnejšega mesta. V literaturi večkrat zasledimo navedbe, da naj
bi tudi podor na Velikem vrhu nastal ob beljaškem potresu 25. 1.
1348 (Koblar, 1895, 69; Seidl, 1895, 551; Gruden, 1910, 237;
Badjura, 1953, 153). Drugo letnico zasledimo v legendi o ustanovitvi
cerkvice Svete Ane pod Ljubeljem, ki pravi, da zvonovi v cerkvici
»še dandanes kažejo letnico 1517 kot leto žalostnega dogodka« (Kragl,
1936, 424). O problemu datiranja piše že Hicinger (1845, 19): »Kdaj
se je pa ta posip zgodil, ni mogoče razločiti; pisanja taciga ni
najti; tudi Valvazor, ki je več starih zgodeb zapisal, nič ne pove
od tega. Znalo pa bi se vunder toliko soditi, da je to pred kakimi
pet sto letmi moglo biti.« S to trditvijo datira podor v sredino 14.
stoletja. Na starost več sto let lahko posredno sklepamo tudi na
podlagi majhnih korozijskih oblik velikosti nekaj mili-metrov, ki so
se že razvile na podornem gradivu v dolini.
Po nekaterih navedbah naj bi »plaz«, kot ga imenuje starejša
literatura, zasul prvotno naselbino Tržiča. Prvotni Tržič naj bi
nastal potem, ko je koroški vojvoda leta 1261Ljubelj podaril v
posest stiškemu samostanu, ki je tu uredil zavetišče oziroma hospic
za popotnike. Okoli hospica je nastalo naselje Forum Lvbelino
oziroma trg Ljubelj. Naselje je stalo v dolini Mošenika,
najverjetneje na mestu, kjer se je pot čez Preval (1311 m) križala s
tisto po dolini Mošenika. To mesto se danes imenuje Lajb. Po
ljudskem izročilu pa naj bi trg stal nekoliko nižje v dolini, na
kraju, ki se imenuje Plaz. Kje v dolini Mošenika je prvotno naselje
stalo, in kaj se je z njim zgodilo, ni natančno ugotovljeno.
Verjetneje je, da je nastalo na križišču obeh cest, tj. na Lajbu, in
je služilo uporabnikom obeh cest. Če pa drži ljudsko izročilo in je
naselje stalo na Plazu, potem je podor lahko kriv za zaton naselja.
Ob tem dejstvu bi podor moral nastati med letoma 1261, ko so
zgradili prvo zavetišče, in 1337, ko obstajajo prvi dokazi o obstoju
Neymarckhtla oziroma novega Tržiča (Zorn, 2002a, 157–158).
|
