vodostaj mošenika |
Mošenik je res "čuden" potok: včasih ga vidimo, kako se vali po
strugi navzdol in liže kamenje s svojo čisto vodo; včasih pa se
skrije pod površje in lahko opazujemo le suho strugo. Zato rečemo,
da ima Mošenik kar nekaj lastnosti kraške reke.
Pa pojdimo po vrsti: |
IZVIRI |
Na izviru na Korošici je polno malih
tolmunčkov, ki se združujejo v desni krak. Na tej planini pod
Košutico zbira Mošenik svoje vode. Zadaj za planinsko kočo, v
zahodnem delu Košutice, zbira vodo za svoj desni krak. Z njim se
spusti strmo navzdol po zahodni strani grebena, na vrhu katerega
stoji koča. Vzhodna stran pa je nagnjena proti Zajmenovim pečem in v stiku obeh
pobočij poteka pot v dolino po levem kraku.
DESNI KRAK
LEVI KRAK
|
PONOVNA ZDRUŽITEV |
Na tej sliki je prikazano sotočje obeh mojih krakov.
Mošenik predere
greben površja, ki se dviguje proti koči in združi svojo vodo. To
sotočje je dobrih deset metrov stran od mostu, ki ga tvori
postavljena cev pod potjo na Korošico. Levo od tega
prehoda je šla nekdaj tudi pot na Korošico (Bornova pot). Opazna je
še danes, če se odpravimo na ogled predstavljenih lepot obeh
krakov.
|
Stik obeh krakov Mošenika |
|
SUHA STRUGA / POLNA STRUGA |
Tukaj ob Bornovi poti na Korošico, včasih vodo vidimo, drugič spet
ne, ker ponikne in svojo pot v dolino nadaljuje skrita pod površino.
|
PONOVNI ČUDEŽ IZVIRA |
Malo pod tunelom, ki ščiti cesto na Ljubelj pred plazovi z okoliških
melišč, se skriva slikovit izvir Mošenika. To sicer ni pravi izvir,
je le ponovno snidenje vode s svetlobo dneva.
|
SKORAJ PRAZNA STRUGA MOŠENIKA PO ZAJETJU |
Za potrebe petih hidroelektrarn, ki jih poganja Mošenik, so potok
speljali v umetne struge, naravna pa je največkrat skoraj prazna.
Mošenik je zelo izkoriščen potok. Njegova struga je od 1. zajetja
naprej večino časa skoraj prazna, ker je voda po ceveh speljana
navzdol proti vodohranom, ki služijo hidroelektrarnam. Glej poglavje
hidroelektrarne.
|