|
|
POVIRJE |
Tukaj vam bomo predstavili povirje Mošenika. To je področje, kjer
Mošenik zbira
svojo vodo, s katero je na voljo vsem prebivalcem v dolini.
Pod melišči lepe Košutice, ki je
1968 m visoka, so izviri vode, ki jim tudi dolga jesenska suša
ne more do živega. Njena pobočja so večinoma nagnjena proti Hajževemu sedlu (sedlo Korošica) oziroma proti pobočjem Velikega vrha
in Zajmenovih peči. Zato veliko vode tega predela
Mošenik zbere v grapi, kjer se stikajo pobočja, melišča z obeh predelov
Karavank. Pod Košutico je področje planine Korošice (1540 m), ki je
zaradi obilice vode pravi poletni raj za vse planince in živino, ki se
tedaj pase na teh travnikih.
Jan in Staš, ki sta z
nekdanjim ravnateljem »brskala« po planini in iskala izvire in
potočke, sta bila prav posrečena. Oči so se vsem trem z mentorjem kar svetile, ko so spremljali številne
potočke, kako hitijo proti strmi grapi. Hkrati so občudovali
lepoto okolja. Pozorni so bili celo na rastje in živali.
Naleteli so na modrasa in ga tudi slikali. Še dobro, da ga je Jan
pravočasno opazil.
Gamsi in srnjad so od daleč spremljali njih
početje. Narava je res enkratna, posebno, če jo imaš rad.
|
|
|
|
Košutica |
Zajmenove peči |
|
|
|
Izviri Mošenika na Korošici |
Eden od izvirov pod Košutico, melišče je zelo poraslo z
rastjem. |
Voda priteka na Korošico |
|
|
|
Izvir, ki daje pitno vodo koči na planini Korošica
(Foto: Jan Dolenc) |
Eden od izvirov Mošenika na Korošici (Foto: Jan Dolenc) |
Jan in Staš sta si upala na pohod |
Niso imeli dovolj časa, da bi poiskali vse izvire in potoke.
Hitro so sprevideli, da Mošenikovo povirje tvorijo številnimi
izviri, ki se pojavijo pod melišči nad planino. Po travnati površini
Korošice voda drvi v grapo, kjer se ponovno skrije pod melišča Zajmenovih peči. V nižjih predelih grape, na poti v dolino
Podljubelj, se ponovno pojavi na površju, nakar jo ponovno pokrije
večje in manjše kamenje melišč. Zato ima Mošenik na poti navzdol več
izvirov, ki so vredni občudovanja in vašega obiska. Seveda, za kaj
takega morate poskrbeti za svojo kondicijo, drugače vam bo težko
hoditi po brezpotjih. Da, da. Melišča so prekrila Mošenikovo prvotno
strugo na več mestih. Voda se prebija po grapi navzdol pod njimi, se, kot ste opazili, občasno prikaže in tako popestri
svojo pot in polepša pokrajino.
Mladi raziskovalci smo prišli do pomembnega spoznanja, da ima
Mošenik dva
izvirna kraka. Povirje drugega kraka tvori zahodni del gore Košutice
in planine Korošice. To področje se nagiba v drugo grapo,
zahodno pod planino.
|
ZAHODNI, DESNI KRAK |
Koča na spodnji sliki je na planini Korošica. Na tej planini pod
Košutico zbira Mošenik svoje vode. Zadaj za to kočo, v zahodnem delu
Košutice, zbira vodo za svoj desni krak. Z njim se spusti strmo
navzdol po zahodni strani grebena, na vrhu katerega stoji koča.
Vzhodna stran pa je nagnjena proti Zajmenovim pečem in v stiku obeh
pobočij poteka pot v dolino po levem kraku.
Nedaleč stran od koče je nekaj prijaznih izvirov vode, ki so
prava poslastica za živino, ki se pase tod poleti. Ko opazujete
pokrajino okrog te vode, ne morete verjeti, da je Mošenik nedaleč
stran od te romantične pokrajine ustvaril pravi hudourniški graben,
po katerem se spušča v dolino.
|
|
|
Planina Korošica |
Eden od izvirov Mošenika |
Hudourniška struga |
|
|
|
Slap Mošenika |
Hudourniška struga; voda je trenutno le pod površjem |
Struga Mošenika, ko gre voda po površju |
Graben spremljajo različno velike skale, ki jih ob visokem
vodostaju voda premetava in spreminja. Slučajni, redki obiskovalci, bi
mislili, da to ni struga, ker vode ni videti na površju. Včasih
se prikaže samo toliko, da zmoči površje in opozori nase. Ali si
lahko predstavljate, kako se vali po teh skalah ob hudih neurjih,
visoki vodi, ko se ne more več skriti pod skalna melišča? Takrat
vam ne priporočamo srečanja z Mošenikom. Ta del je čisto drugačen od
tistega na planini in takoj pod njo. Je zelo slikovit, strm in težko
prehoden. Dva učenca, Jan in Staš, sta se z nekdanjim ravnateljem
odpravila v te predele. Njihovi obrazi so izžarevali presenečenje
nad lepoto nedotaknjenega naravnega okolja, ki so ga krasile še srne
in srnjaki.
Mošenikova pot v dolino je zelo »skrivnostna«. Spreminja se oblika hudourniške struge, poraslost pobočij okrog nje idr.
Skrivnosten je zato, ker se ponekod prikaže na površju. Zbere vodo in se po površini spusti naprej v globel.
Velikokrat se veselo vrže preko skal in ustvarja številne manjše,
pa tudi večje slapove (glej sliko 4). Vsi trije obiskovalci
so kar obstali, ko so zagledali moj skok čez te prepreke.
Kaj pravite na slap? Podrte smreke, počene, prevrnjene skale
in
gladke stene pričajo o potokovem preoblikovanju narave in seveda
tudi drugih naravnih dejavnikih. Tod ljudje še nismo posegli vmes, zato
je to okolje še toliko lepše.
O takšnem slapu je pisal pisar Oglejskega patriarha Santonini
pred več kot 500 leti. Leta 1486 je spremljal patriarha na poti čez
Ljubelj. Komaj so prišli mimo slapu, ker je bil takrat zaradi
obilice padavin mnogo večji. Raziskati bo potrebno, če je to slap,
ki ga opisuje.
|
VZHODNI, LEVI KRAK |
Mošenikov drugi (levi, vzhodni) krak teče po strmi grapi med
Zajmenovimi pečmi in pobočjem, ki se dviga proti Korošici. Po tej
ozki dolini gre tudi »traktorska« pot na planino. Po dokaj strmi in
kamniti poti se hitro dviguje proti planini. Šumenje vode vas
spomni, da Mošenik v bližini. Vendar pa se pogled na potok izgubi na
meliščih in gozdnih pobočjih. Na poti v dolino se Mošenik večkrat
skrije pod melišča, oziroma ga ona prekrijejo. Na drugi sliki se
vidi ogromno melišče, ki je zasulo strugo. Bodite pozorni na ta
predel, ko boste šli na planino, ker ima Mošenik nedaleč od tod
čudovit, močan izvir izpod njegovih skal.
|
|
|
|
Strma
grapa med Zajmenovimi pečmi in pobočjem, ki se dviga
proti Korošici |
Izvir |
Izvir |
Ogromno melišče, ki je zasulo strugo |
Po nekaj metrih od tega močnega izvira se Mošenik razlije med
skale, katerim voda omogočila, da jih je mah prevlekel s čudovito
zeleno barvo. Široka gladka površina, po kateri se spusti v dolino,
se hitro zoži, ker se dolina strmo spusti in mora Mošenik slediti
njeni konfiguraciji. Tok postaja hitrejši, močnejši, odločnejši.
Zelo hitro se približuje kraju, kjer se levi krak združi z desnim.
Naredi še nekaj preskokov in že je Mošenik obeh krakov.
|
|
|
|
Tok levega kraka Mošenika |
|
ZDRUŽITEV OBEH KRAKOV |
Na predzadnji sliki je prikazano sotočje obeh mojih krakov. Mošenik
predere greben površja, ki se dviguje proti koči in združi svojo
vodo. To sotočje je dobrih deset metrov stran od mostu, ki ga tvori
postavljena cev pod potjo na Korošico. Levo od tega prehoda je šla
nekdaj tudi pot na Korošico (Bornova pot). Opazna je
še danes, če se odpravimo na ogled predstavljenih lepot obeh
krakov.
|
|
|
Tok
tik pred prvim mostom |
Stik obeh krakov Mošenika |
Prvi "most" čez Mošenik na poti proti planini
Korošici |
|
|