POKRAJINA OB MOŠENIKU
 

 

  

POVIRJE

 

Tukaj vam bomo predstavili povirje Mošenika. To je področje, kjer Mošenik zbira svojo vodo, s katero je na voljo vsem prebivalcem v dolini. Pod melišči lepe Košutice, ki je 1968 m visoka, so izviri vode, ki jim tudi dolga jesenska suša ne more do živega. Njena pobočja so večinoma nagnjena proti Hajževemu sedlu (sedlo Korošica) oziroma proti pobočjem Velikega vrha in Zajmenovih peči. Zato veliko vode tega predela Mošenik zbere v grapi, kjer se stikajo pobočja, melišča z obeh predelov Karavank. Pod Košutico je področje planine Korošice (1540 m), ki je zaradi obilice vode pravi poletni raj za vse planince in živino, ki se tedaj pase na teh travnikih.

Jan in Staš, ki sta z nekdanjim ravnateljem »brskala« po planini in iskala izvire in potočke, sta bila prav posrečena. Oči so se vsem trem z mentorjem kar svetile, ko so spremljali številne potočke, kako hitijo proti strmi grapi. Hkrati so občudovali lepoto okolja. Pozorni so bili celo na rastje in živali. Naleteli so na modrasa in ga tudi slikali. Še dobro, da ga je Jan pravočasno opazil.

Gamsi in srnjad so od daleč spremljali njih početje. Narava je res enkratna, posebno, če jo imaš rad.
 

  Košutica Zajmenove peči
Izviri Mošenika na Korošici Eden od izvirov pod Košutico, melišče je zelo poraslo z rastjem. Voda priteka na Korošico
Izvir, ki daje pitno vodo koči na planini Korošica (Foto: Jan Dolenc) Eden od izvirov Mošenika na Korošici (Foto: Jan Dolenc) Jan in Staš sta si upala na pohod

Niso imeli dovolj časa, da bi poiskali vse izvire in potoke. Hitro so sprevideli, da Mošenikovo povirje tvorijo številnimi izviri, ki se pojavijo pod melišči nad planino. Po travnati površini Korošice voda drvi v grapo, kjer se ponovno skrije pod melišča Zajmenovih peči. V nižjih predelih grape, na poti v dolino Podljubelj, se ponovno pojavi na površju, nakar jo ponovno pokrije večje in manjše kamenje melišč. Zato ima Mošenik na poti navzdol več izvirov, ki so vredni občudovanja in vašega obiska. Seveda, za kaj takega morate poskrbeti za svojo kondicijo, drugače vam bo težko hoditi po brezpotjih. Da, da. Melišča so prekrila Mošenikovo prvotno strugo na več mestih. Voda se prebija po grapi navzdol pod njimi, se, kot ste opazili, občasno prikaže in tako popestri svojo pot in polepša pokrajino.

Mladi raziskovalci smo prišli do pomembnega spoznanja, da ima Mošenik dva izvirna kraka. Povirje drugega kraka tvori zahodni del gore Košutice in planine Korošice. To področje se nagiba v drugo grapo, zahodno pod planino.
 

ZAHODNI, DESNI KRAK


Koča na spodnji sliki je na planini Korošica. Na tej planini pod Košutico zbira Mošenik svoje vode. Zadaj za to kočo, v zahodnem delu Košutice, zbira vodo za svoj desni krak. Z njim se spusti strmo navzdol po zahodni strani grebena, na vrhu katerega stoji koča. Vzhodna stran pa je nagnjena proti Zajmenovim pečem in v stiku obeh pobočij poteka pot v dolino po levem kraku.

Nedaleč stran od koče je nekaj prijaznih izvirov vode, ki so prava poslastica za živino, ki se pase tod poleti. Ko opazujete pokrajino okrog te vode, ne morete verjeti, da je Mošenik nedaleč stran od te romantične pokrajine ustvaril pravi hudourniški graben, po katerem se spušča v dolino.

Planina Korošica Eden od izvirov Mošenika Hudourniška struga
Slap Mošenika Hudourniška struga; voda je trenutno le pod površjem Struga Mošenika, ko gre voda po površju

Graben spremljajo različno velike skale, ki jih ob visokem vodostaju voda premetava in spreminja. Slučajni, redki obiskovalci, bi mislili, da to ni struga, ker vode ni videti na površju. Včasih se prikaže samo toliko, da zmoči površje in opozori nase. Ali si lahko predstavljate, kako se vali po teh skalah ob hudih neurjih, visoki vodi, ko se ne more več skriti pod skalna melišča? Takrat vam ne priporočamo srečanja z Mošenikom. Ta del je čisto drugačen od tistega na planini in takoj pod njo. Je zelo slikovit, strm in težko prehoden. Dva učenca, Jan in Staš, sta se z nekdanjim ravnateljem odpravila v te predele. Njihovi obrazi so izžarevali presenečenje nad lepoto nedotaknjenega naravnega okolja, ki so ga krasile še srne in srnjaki.

Mošenikova pot v dolino je zelo »skrivnostna«. Spreminja se oblika hudourniške struge, poraslost pobočij okrog nje idr. Skrivnosten je zato, ker se ponekod prikaže na površju. Zbere vodo in se po površini spusti naprej v globel.

Velikokrat se veselo vrže preko skal in ustvarja številne manjše, pa tudi večje slapove (glej sliko 4). Vsi trije obiskovalci so kar obstali, ko so zagledali moj skok čez te prepreke.

Kaj pravite na slap? Podrte smreke, počene, prevrnjene skale in gladke stene pričajo o potokovem preoblikovanju narave in seveda tudi drugih naravnih dejavnikih. Tod ljudje še nismo posegli vmes, zato je to okolje še toliko lepše.

O takšnem slapu je pisal pisar Oglejskega patriarha Santonini pred več kot 500 leti. Leta 1486 je spremljal patriarha na poti čez Ljubelj. Komaj so prišli mimo slapu, ker je bil takrat zaradi obilice padavin mnogo večji. Raziskati bo potrebno, če je to slap, ki ga opisuje.
 

VZHODNI, LEVI KRAK


Mošenikov drugi (levi, vzhodni) krak teče po strmi grapi med Zajmenovimi pečmi in pobočjem, ki se dviga proti Korošici. Po tej ozki dolini gre tudi »traktorska« pot na planino. Po dokaj strmi in kamniti poti se hitro dviguje proti planini. Šumenje vode vas spomni, da Mošenik v bližini. Vendar pa se pogled na potok izgubi na meliščih in gozdnih pobočjih. Na poti v dolino se Mošenik večkrat skrije pod melišča, oziroma ga ona prekrijejo. Na drugi sliki se vidi ogromno melišče, ki je zasulo strugo. Bodite pozorni na ta predel, ko boste šli na planino, ker ima Mošenik nedaleč od tod čudovit, močan izvir izpod njegovih skal.
 
Strma grapa med Zajmenovimi pečmi in pobočjem, ki se dviga proti Korošici Izvir Izvir Ogromno melišče, ki je zasulo strugo

Po nekaj metrih od tega močnega izvira se Mošenik razlije med skale, katerim voda omogočila, da jih je mah prevlekel s čudovito zeleno barvo. Široka gladka površina, po kateri se spusti v dolino, se hitro zoži, ker se dolina strmo spusti in mora Mošenik slediti njeni konfiguraciji. Tok postaja hitrejši, močnejši, odločnejši. Zelo hitro se približuje kraju, kjer se levi krak združi z desnim. Naredi še nekaj preskokov in že je Mošenik obeh krakov.

Tok levega kraka Mošenika

ZDRUŽITEV OBEH KRAKOV


Na predzadnji sliki je prikazano sotočje obeh mojih krakov. Mošenik predere greben površja, ki se dviguje proti koči in združi svojo vodo. To sotočje je dobrih deset metrov stran od mostu, ki ga tvori postavljena cev pod potjo na Korošico. Levo od tega prehoda je šla nekdaj tudi pot na Korošico (Bornova pot). Opazna je še danes, če se odpravimo na ogled predstavljenih lepot obeh krakov.
 
Tok tik pred prvim mostom Stik obeh krakov Mošenika  Prvi "most" čez Mošenik na poti proti planini Korošici