OKROGLOLISTNA ROSIKA
Okroglolistna rosika je v Sloveniji značilna rastlina visokih barij. Raste na dvignjenih terenih (kakih 10 cm nad talno vodo), tu in tam pa uspeva tudi na mineralno bogatejših nizkih barjih. V Sloveniji je znanih le še 36 nahajališč okroglolistne rosike (in 60.000 divjih odlagališč smeti). Ostali dve vrsti sta bolj navezani na nizka barja in rasteta v tesnejšem stiku s talno vodo, včasih celo na terenu z nekaj apnenca. Okroglolistno rosiko uvrščamo med ranljive vrste. Drugi dve vrsti sta morda ogroženi še bolj. Vzrok njihove ogroženosti ni v trganju in nabiranju, temveč so usodne melioracijske spremembe rastišč. 'Zadnja desetletja je prevladovalo mišljenje, de je večina mokrišč primerna edinole za odlaganje odpadkov in da je treba vse mlake ali močvirja izsušiti ali zasuti' (J. Gregori, Narava Slovenije, stanje in perspektive, 1996). Obstaja še druga nevarnost - močvirja spremenijo v ribnike, vanje pa naselijo neavtohtone ribe. Nekatera rastišča so ponekod ogrožena tudi zaradi turizma (Pohorje). V teh primerih rosike sploh niso edina in najpomembnejša ogrožena populacija, ampak se spremeni celotna favna in flora mokrišč.
Kapljice tekočine, ki jih najdemo na listih tudi v vročem poletju, so dale padarjem idejo o njihovih skrivnostnih učinkih. Zbirali so jih in prodajali pod imenom aqua vitae, ki ima vse mogoče učinke. Eden od njih je prav zanimiv: 'Izvleček kapljic raztopljen v vinu poživlja in pomlajuje, in govedo ženskega spola spreleti nepotešljivo slo, četudi pojedo le malo te rastline.' (Gerard, 1633)
Še sedaj vlada prepričanje, da rastlina deluje kot afrodizijak, potrditev pa so številni likerji, ki vsebujejo izvlečke rosike in jih proizvajajo v Franciji, Italiji in Angliji (najbolj znan je 'Youthwort'). V Severni Ameriki izdelujejo iz nje tinkturo za pomlajevanje kože. Uporabna je tudi za odstranjevanje bradavic in še posebej materinih znamenj, hkrati pa poročajo o hudih poškodbah kože po taki terapiji. V domačem zdravilstvu kontinentalne Evrope uporabljajo rosiko pri zdravljenju bronhitisa, suhega kašlja, astme. Zelo obetajoči so tudi poskusi protibakterijskega delovanja, torej čaka rastlino še pomembna farmakološka prihodnost.
Vse naše rosike zdržijo vsakršno vročino, le brez vode ne smejo nikoli ostati. Vse poletje se same prehranjuje s komarji, tu in tam pa ujamejo tudi druge drobne žuželke. Ob prvi slani pozebejo, zimo preživijo le podzemni deli rastline. Tudi če jih gojimo v rastlinjaku, spijo zimsko spanje. Le prebudijo se bolj zgodaj, lahko že v februarju. Množimo jih s semeni, katerega pridelek je obilen in odlično kali, možno pa je tudi vegetativno razmnoževanje s podtikanjem listov. Škodljivcev tako rekoč nimajo, najbolj nevarne so plesni. Te se razbohotijo jeseni na ostankih žuželk.
Če jih gojimo v terariju, naj temperatura ne preseže 40 °C, svetlobo pa nastavimo na 10.000 do 15.000 luksov.
V svoji bližini prenašajo le malo drugih rastlin: nekatere druge mesojede rastline, šotne mahove (Sphagnum), nekatere šaše (Carex), sitce (Scirpus), sita (Elochladus), ločje (Juncus), ostrice (Cyperus), mahovnico (Oxycoccuus), rožmarinko (Andromeda polifolia), vreso (Calluna vulgaris), potem se pa seznam kar konča. Rosike si zaslužijo, da jim ohranimo skrivna mesta v naravi, poiščemo jih in opazujemo, a hkrati ne uničujemo. Srednja rosika
Srednja rosika raste na močvirnih poplavnih travnikih, ki so vse redkejša zaradi melioracije mokrišč. V Sloveniji je trenutno potrjenih 11 rastišč. Tropska oblika (Kuba, Havaji) ob ustreznih pogojih raste vso zimo. Dolgolistna rosika
Dolgolistna rosika je bila sploh prva rastlina, ki jo je s slovenskim besedilom na listku v svoj herbarij spravil Valentin Plemel leta 1843. To je najstarejši v slovenščini napisani herbarijski listek.
Njena rastišča so poplavni travniki, ki so v Sloveniji najbolj ogroženi habitati, saj so podvrženi najbolj intenzivni melioraciji. Trenutno je v Sloveniji znanih 17 rastišč. Drosera obovata je naravni križanec med okroglolistno in dolgolistno rosiko. Nitastolistna rosika V Severni Ameriki poleg zgornjih vrst raste še ena, ki lahko prezimi pri temperaturah pod lediščem. Pri nas se pripravi na zimsko spanje že zelo zgodaj, saj listi odmrejo že avgusta. |