Mastnice imajo na površini listov in cvetnih stebelc žleze, ki izločajo lepljive kapljice. Pod prsti je občutek zelo podoben otipavanju mehkega masla ali masti. Odtod mastnicam ime. Tudi latinsko ime ima enak pomen (Pinguis = masten, debel). Drobne žuželke, zlasti komarji, uši in druge takoimenovane mušice se prilepijo na list, nato se začne iz drobnih prebavnih žlez izločati sok s fermenti, ki ujete žuželke prebavi. Sok vsebuje še snovi, ki preprečujejo gnitje in plesnenje ostankov žuželk. Tako ni čudno, da mastnice slovijo kot učinkovite zdravilne rastline pri zdravljenju vnetij vseh vrst. Če se odprta rana ni hotela zaceliti, so nanjo položili list mastnice. Sok mastnice so uporabljali tudi za oblikovanje pričeske, "za lep sijaj in za trajne kodre".

Na britanskem otočju in Skandinaviji liste mastnice še danes uporabljajo za fermentiranje mleka.

Mastnice živijo na skromnih rastiščih, kjer primanjkuje dušika, vode pa skoraj nikdar ne zmanjka. Pogosto jih najdemo tudi na apnenčastih tleh, kar je med mesojedkami bolj izjema. Okoli 40 vrst raste po severni polobli, najbolj pestro v Mehiki. V Sloveniji rasteta dve vrsti, vedno na hladnejših rastiščih od sredogorja vse do alpskih vrhov.

Mastnica ima rozeto bledo-zelenih do rdečkastih mesnatih listov. Listi so na robovih in na koncu zavihani navzgor kot čoln. Iz rozet požene cvetni pecelj z enim cvetom, le tu in tam sta po dva. Cvet ima pet zraslih venčnih listov, zgoraj dva večja in spodaj tri manjše. Zadaj je cvetni venec podaljšan v dolgo ostrogo. V žrelu so vidne rumene dlačice. Cvet alpske mastnice (P. alpina) je bel, cvet navadne mastnice (P. vulgaris) pa vijoličen.

Mastnice so nežne rastline. Močan dež jih kar razcefra. A to ne pomeni propada rastline, temveč omogoči njeno razmnoževanje. Na odtrganih listih zrastejo nekakšni zarodni brsti. Ko voda raznese liste naokrog, se zarodni brsti razvijejo v nove rastline. Morda je ta način razmnoževanja celo bolj uspešen od množenja s semeni.

Za vzgojo v sobnih razmerah in na vrtu so mnogo primernejše mehiške mastnice, ki prezimijo v stanovanju oziroma rastlinjaku. Prenesejo normalne poletne temperature, zato ni potrebno hlajenje substrata. V toplejšem delu leta neprestano cvetijo. Če so mastnice daljši čas prekrite z vodo, rade zgnijejo.

Dve zanimivi evropski mastnici. P. bohemica je še ne čisto priznana vrsta iz Češke, P. poldinii pa nedavno najdena vrsta iz severne Italije.

P. bohemica                                                                                     P. poldinii