Verjetno je najbolj atraktivna mesojedka, o kateri vsakdo ve, da se njene listne ploskve zapro, če se jih kdo dotakne.

Ime Dionaea je rastlina dobila leta 1773 (J. Ellis) po Afroditi, boginji ljubezni, hčerki Dione in Jupitra, muscipula pa po muhi (musca = muha.) V angleško govorečem svetu (odkoder je doma) jo imenujejo Venus Flytrap (VFT), kar pomeni 'venerina past za muhe'. Bližnjega sorodstva nima. Dionaea je monotipični rod, sodi v družino Droseraceae.

Živi na področjih med močvirjem in peščenimi travnatimi savanami blizu morske obale Severne in Južne Karoline. Zima je kratka, temperature blizu ničle so le izjema, poletje pa dolgo, dolgo. Padavin je povprečno 1280 mm, največ v juniju, juliju in avgustu.

Prst na njenem rastišču je neplodna, pH med 3,5 in 4,9. Pogosti so sezonski požari, ki poškodujejo zlasti večje drevje, podrasti pa ne škodujejo. Dve leti po požaru veliko močneje rastejo in cvetijo.

Naše zime ne preživi na prostem. Predolga je in premalo sončna. Še jesen je zanjo pravi šok.

Muholovka cveti pomladi z enostavnimi belimi cvetovi. Prvi dan cvetenja dozorijo prašniki, drugi dan cvetenja pa še brazda pestiča. Samooploditev je mogoča, vendar priporočam navzkrižno opraševanje. Semena dozorijo v enem mesecu. Najbolje kalijo, če jih takoj posejemo. Kalijo dva meseca po setvi.

Bolj kot cvet so zanimivi listi, pravzaprav dvokrpa listna ploskev, ki ima na robovih zobce. Na listnih krpah so običajno tri čutne dlačice, ki zaznajo gibanje žrtve. List se zapre v 1/60 sekunde, če je hladnejše vreme pa bolj počasi.

Zobci na robovih listnih krp se navzkriž prekrijejo in tvorijo neprepustno rešetko. Listi se zaprejo zaradi padca vodnega pritiska (turgorja) v določenih celicah. Iz listnih žlez se sprostijo prebavni encimi, ki razkrojijo žrtev, nato pa listi vsrkajo koristne snovi. Prebavljanje traja dva do tri tedne. Prevelika žrtev povzroči, da list postane črn in odmre, sicer pa se list odpre, dež pa spere ostanke žrtve. List se navadno hrani trikrat, nato pa propade.

Listne ploskve se v poletnih sončnih dneh mesno rdeče obarvajo, kar je za mnoge žuželke silno privlačno. Ob robovih listne ploskve izloča nektar, nase opozarja še z vzorcem, ki je viden le v ultravijoličnem delu spektra.

Žrtve so predvsem členonožci (pajki, stonoge, raki, žuželke) in polži.

Med gojitelji se v zadnjih letih pojavljajo kultivarji s povsem rdečimi listi, pa tudi taki brez zobcev na listnih ploskvah. Križanci niso znani. 

Dioneja je ena najbolj raziskovanih in raziskanih rastlin. Med mnogimi znanstveniki, ki so se ukvarjali z njo, najdemo tudi slovitega Charlesa Darwina pa tudi predsednik ZDA Thomas Jefferson jih je povsem resno raziskoval. Najsodobnejša raziskovanja odpirajo več vprašanj, kot rešijo ugank, pot do spoznanja vseh njenih skrivnosti pa je še dolga.

Gojitveni nasveti

Gojenje muholovke je, če ga primerjamo z gojenjem drugih mesojedih rastlin, bolj težavno in je potrebna večja natančnost. Ker gre običajno za prvo rastlino, ki jo ima v posesti mladi botanik, se je vredno o načinu vzgoje malo bolj potruditi. Sicer bo rastlina propadla, z njo pa tudi vedoželjnost mladih botanikov.

Rastlina ni primerna za gojenje v terariju. Svetlobe je vedno premalo, če pa namestimo večje število sijalk, pa postane prevroče. Topli del leta naj preživi na prostem, na najbolj svetlem mestu, kar ji ga lahko nudimo.

Raste naj v kisli šoti s polovičnim deležem balastnih snovi, še raje ima živ šotni mah. Vsaj 10 cm visok lonček naj ima podstavek, v katerem naj bo 1 cm vode (deževnice ali destilirane) od marca do novembra. Čeprav izgleda drugače, lahko muholovka požene korenine tudi do 30 cm globoko.

Muho naj si ujamejo sama. Če ji že pomagamo, naj bo to samo v juliju, avgustu in septembru. Ena rozeta naj ima zaprti največ dve pasti hkrati.

Rastni cikel 

Zelo pozno spomladi najprej požene le nekaj listov, ki imajo običajno precej širok pecelj in manjše pasti. Nato požene cvetno steblo, ki se dviga kakih 15 do 30 cm visoko nad rozeto. Te cvetne peclje je najbolje takoj odstraniti, še posebej pri mladih rastlinah. Energijsko so cvetovi tako potratni, da si rastlina opomore šele v poznem poletju, če ni že prepozno.

Šele ko rastlina odcveti, se postopoma pojavijo normalni listi s pastmi, ki jih je čedalje več, dokler ne doseže polne velikosti v avgustu in septembru. Takrat se listni ploskvi intenzivneje obarvata, vanju se ujamejo številne žuželke. V naravi je normalno največje število listov s pastmi 7. Vse, kar je več, je plod prisilne vzgoje in ne traja dolgo. Proti sredini jeseni so dnevi vse krajši in tudi rast se postopoma ustavlja, dokler se ob začetku zime povsem ne ustavi. Zdaj rastlina potrebuje obdobje mirovanja pri temperaturi okoli 5 °C in s samo navlaženim, ne pa več mokrim substratom. Če je rastlina v toplem stanovanju, ne počiva, zato bujno raste vso zimo in pomlad in nato poletje, a naslednje pomladi ne bo dočakala. V toplejših krajih, kjer ne poznajo zime, jo zavijejo v vrečko, dodajo nekaj šotnega mahu za zanesljivo vlažnost in shranijo v hladilniku vse tri zimske mesece.

Vse leto je potrebno skrbeti za zdravje, ker so odmrli listi lahko leglo plesni. Vse odmrle dele rastline moramo sproti odstranjevati. Če gojimo rastlino v stanovanju, kjer je zimska temperatura okoli 20 °C in več, ji je potrebno zagotoviti višjo zračno vlago a hkrati tudi učinkovito zračenje. Dovolj bo že narobe obrnjen kozarec za vlaganje, ki pa ga pogosto dvignemo, da zagotovimo svež zrak. V takih pogojih bo rasla in ob zadostni svetlobi bo tvorila pasti. A ne gre pretiravati, rastlina potrebuje počitek vsaj na dve leti.

Presajamo jih, ko zares prerastejo svoj lonček ali ko se poruši ravnotežje v substratu. Znak za to je mah, ki preraste substrat. Če se ne zgodi nič nepričakovanega, jih presajamo na vsake 3 leta. Ob matični rastlini sčasoma zrastejo številne mlade rastline, ki jih lahko odločimo in posadimo v drug lonček, vendar ne prej, dokler se korenine povsem ne razvijejo. Tak način razmnoževanja je mnogo hitrejši kot množenje s semeni.

Če se odločimo za sejanje, je najprimernejši čas v mesecu juniju. Pred sejanjem damo semena za  mesec dni v hladilnik. Posejemo jih na substrat iz šote in kremenčevega peska, posodo pa prekrijemo s prozorno folijo ali steklom. Rastline vzkalijo v dveh do treh tednih. Odrasle bodo po 3-4 letih.

In še enkrat: ne dražite jih!