Močvirska vrčnica
(Heliamphora)

Le malo raziskovalcev je doslej obiskalo znamenito visoko planoto Roraima med Venezuelo in Gvajano, kamor je sir Arthur Conan Doyle postavil svoj 'Izgubljeni svet'. Roraima je področje, kjer pade največ padavin na našem planetu. Dež sproti izpira vse rodovitne snovi iz podlage. Temperature so vse leto enake, sonce redko posije na površino. A kadar posije, je zelo močno.

Tam so našli nenavadne vrčnice, ki uspevajo v povsem izpranem substratu. Rodovno ime izhaja iz gr. 'helos': močvirje, 'amphora': vrč. Vrste še niso povsem raziskane in določene. Ena izmed njih je celo olesenela in zraste več metrov v višino. V zbirkah so redke tudi zaradi zasoljenih cen.

Gojimo jih v šotnem mahu. Rastline imajo rade močno sonce, temperature pa le do 28 °C. Zimo lahko preživijo pri nižjih temperaturah, tja do 3 °C, lahko pa rastejo vso zimo, če temperatura ne pade pod 15 °C.

Najlažje jih razmnožujemo z deljenjem podzemnih delov.

Močvirska vrčnica nima prebavnih žlez, zato ji pri razkroju hrane pomagajo bakterije, ki se naselijo v vrčkih.