Kapska rosika je dobila ime po provinci Cape v Južni Afriki. Od vseh mesojedih rastlin jo najlažje vzgajamo. V naravi živi na močvirnih travnikih različnih kvalitet. Prenese polno sonce in precej visoke temperature (do 40 °C). Zimo preživi na okenski polici pri temperaturah višjih od 2 °C. V temperaturnem območju med 2 - 8 °C izgubi liste, kar pa ne pomeni propada rastline. Novi listi poženejo že februarja, takoj ko se temperature čez dan dvignejo preko 10 °C. Pri višjih temperaturah lahko raste vso zimo. Lahko jo gojimo v zaprtem terariju, ki naj bo umetno osvetljen.

Do 10 cm dolgi listi rastejo v pritlični rozeti. Že marca, nato pa vse do novembra, poganjajo cvetna stebelca, ki nosijo cvetove v obliki simpodialnega socvetja (cvetovi se nizajo eden za drugim na isti strani cvetnega peclja). Posamezen cvet je preprost, odprt le nekaj ur na dan in je rožnate barve. Ima po pet čašnih in venčnih listov, pet prašnikov in petdelno brazdo pestiča. Je samoplodna rastlina.

Kapska rosika lahko ujame preko 30 živali na list, ujamejo se skakači, hrošči, metulji, dvokrilci, čebele, pajki, celo ščurke so že našli.

Viličasta rosika
(Drosera binata)

Ime je dobila po dihotomni razrasti listne ploskve. Posamični list v obliki črke Y zraste do 30 cm visoko, normalna rastlina pa vzdržuje nekako 10 listov v pritlični rozeti. Rastlina se hitro širi s podzemnimi stoloni. Moj primerek raste v posodi 30 x 30 cm, ves čas ima vsaj 100 do 200 listov, ki v rastlinjaku polovijo vse letajoče žuželke. Ko pa posodo ob koncu pomladi prestavim na prosto, polovi toliko komarjev, da so listi povsem prekriti z njimi.

Cvetovi se pojavljajo vse poletje, so beli in niso samoplodni.

Doma je iz Avstralije in Nove Zelandije, rastišče se razteza od dolin do visokih gora, vedno raste na mokrem in kislem terenu. Pri nas prezimi podzemni del rastline, če temperatura ni nižja od 3 °C, če pa želimo, da raste vse leto, temperatura ne sme pasti pod 18 °C. 

Žličkasta rosika
(Drosera spatulata)

Ta mala rosika je precej podobna naši okroglolistni, vendar ne preživi zime na prostem, prav tako pa ne pozna zimskega počitka. Doma je v Avstraliji, Novi Zelandiji in na Japonskem. Cvetovi so samoplodni, zato se zelo lahko razmnožuje.