 |
Rdeci seznam je seznam ogroženih rastlinskih
in živalskih vrst, razporejenih po kategorijah ogroženosti.
Kategorije ogroženosti so:
izumrla vrsta, domnevno izumrla vrsta, prizadeta vrsta, ranljiva vrsta,
redka vrsta, vrsta zunaj nevarnosti,
neopredeljena vrsta in premalo znana vrsta. Za izboljšanje stanja
ogroženih rastlinskih in živalskih vrst
se izvajajo ukrepi varstva ogroženih rastlinskih in živalskih vrst in
njihovih habitatov. Ukrepi varstva se
prednostno izvajajo glede tistih ogroženih rastlinskih in živalskih
vrst, ki so domnevno izumrle, prizadete,
ranljive in redke. Po zdajšnjih raziskavah je v Sloveniji ogroženih in
na rdeci seznam uvršcenih 342 vrst praprotnic
in semenk in 2000 živalskih vrst.
Namen rdecih seznamov je prikazati stanje
favne in flore v Sloveniji glede na stopnjo njene ogroženosti ter s tem
seznaniti javnost. So pomembna osnova za vrednotenje in dolocanje
stopnje ogroženosti ekosistemov.
So osnova za pripravo predlogov za zavarovanje ogroženih vrst in
predlogov za vkljucevanje ogroženih vrst v
mednarodne konvencije.
Prvi osnutek rdecih seznamov je pripravil
angleški naravoslovec sir Peter Scott leta 1960. Sledile so mu številne
države
po vsem svetu. Tudi v Sloveniji imamo rdeci seznam, ki pa seveda ni
dokoncen, pac pa se z leti spreminja in dopolnjuje
glede na nova spoznanja in spremembe ogroženosti.
| Kategorije ogroženih
rastlinskih in živalskih vrst |
| Izumrla
vrsta |
| Domnevno
izumrla vrsta |
| Prizadeta
vrsta |
| Ranljiva
vrsta |
| Redka vrsta |
| Vrsta
zunaj nevarnosti |
| Neopredeljena
vrsta |
| Premalo
znana vrsta |
Slovenija je po biološki raznovrstnosti v svetovnem
vrhu, saj smo tako v zgodovinski kot tudi v biogeografski zgodovini
živeli na
prepihu. K nam so se zatekale živali in rastline v casu poledenitev, v
toplejših obdobjih so tukaj zavetje iskale vrste z juga.
Ce zgodovini dodamo še geografsko pestrost dežele, dobimo zanimivo
mešanico habitatov in vrst, kar je presenetilo že marsikaterega
obiskovalca.
Danes ima Slovenija ustrezne zakonske podlage za
varovanje ogroženih vrst, a ohranjanje naravne dedišcine je v najvecji
meri
odvisno od ljudi, ki z njimi živimo. Seveda je prvi pogoj za ohranjanje
neke vrste ta, da jo poznamo. In prav temu je namenjen nov
sklop prispevkov, ki bo vsak teden predstavil kakšno ogroženo vrsto z
rdecega seznama. Poskušali bomo predstaviti najpreprostejše
ukrepe, s katerimi lahko poskrbimo za ohranjanje živali in rastlin, ki
jih morda srecujemo vsak dan, a mnogokrat ostanejo prezrte.
Žaba z vonjem po cesnu - cesnovka (Pelobates fuscus)
Kdaj se bo zacel oglašati žabji zbor, je odvisno od
vremenskih razmer. Ko se tla ogrejejo nekaj stopinj nad niclo,
postanejo dvoživke aktivne
in prilezejo iz svojih skrivališc. Med njimi tudi žaba, ki jo med letom
zaradi izrecno nocne aktivnosti opazimo le redko.
Zato pa jo lahko opazimo v zgodnjih pomladanskih mesecih, v casu
razmnoževanja.
Ime cesnovka izvira iz nemškega imena "Knoblauchkröte",
navezuje pa se na cesnu podoben vonj, ki naj bi ga žaba oddajala v
nevarnosti.
In ce odrasle žabe zagledamo le redkokdaj, so toliko bolj opazni
njihovi paglavci: z repom vred lahko merijo do 18 cm.
Ob preobrazbi se jim mesnati rep resorbira, trup pa ostane nespremenjen
in na kopno zleze žabica, dolga le dva do tri centimetre.
Česnovka, ki živi na Štajerskem, Prekmurju in v
Krakovskem gozdu, je z izjemo ožjega poplavnega pasu reke Mure,
ogrožena povsod.
Na rdeci seznam je uvršcena kot prizadeta vrsta, najbolj pa jo ogroža
izguba življenjskega prostora: unicenje mrestišc, kopenskih habitatov,
prekinitev selitvenih poti (ceste, železnice) in
vnašanje rib v mlake, kjer jih prej ni bilo.
"Ko omenimo dvoživke, predvsem krastace in mocerade, se
pri ljudeh vzbudi neutemeljen strah, da so strupene. Nekateri jih celo
namenoma
ubijajo in unicujejo njihove življenjske prostore. A dvoživke
predstavljajo pomemben clen v naravi: so mesojede in pojedo vse,
kar pride mimo in je dovolj majhno, žuželke, polže, razne crve, tako so
tudi na vrtu zelo dobrodošle v boju proti škodljivcem,"
razlaga Maja Cipot iz Centra za kartografijo favne in flore Slovenije.
Andreja Kutin -Večer
|
