|
Danes je dan Zemlje in naša šola ima na ta dan EKO dan
na temo biodiverzitete. Naš razred si je izmed mnogih tem
izbral temi endemitske vrste v Slovenije in rdeci seznam. Delo smo si
sestavili tako, da smo se odlocili, da bomo izdelali
knjižico na temo endemitske vrste in plakat na temo rdeci seznam.
Razdelili smo se v dve skupini in vsak ucenec je dobil zadolžitev.
V prvi skupini so v knjižnici predstavili definicijo endemitov in
opisali ter predstavili nekatere najbolj znane rastline endemitske vrste
v Sloveniji. Ugotovili smo, da so endemiti rastlinske ali živalske
vrste, ki živijo le na enem obmocju.
Nekatere endemitske rastlinske vrste v Sloveniji so:
NAVADNI RUJ
Uspeva na prisojnih, suhih in kamnitih pobocjih v nižinah in tudi v
montanskem svetu.
Najbolj znacilenje ta Primorje in Kras. Je do 3 metre visok grm.
Povzroca zarašcanje opustošenih suhih travnikov.
Raste tam, kjer je za druge rastline prevec ekstremno.
OZKOLISTNA PREOBJEDA
Je strupena, strupeni deli pa utegnejo biti uporabni v zdravilstvu.
Najbolj ji ustrezajo odprta rastišca. Razširjena je v bohinjskih gorah,
Krnskem pogorju, Breginjskem kotu.
-ZOISOVA ZVONCICA
Ima do 10cm visoko pokoncno steblo z številnimi majhnimi cvetovi. Raste
od julija so avgusta, v apenincastih razpokah skal vedno
nad 1500m. To je endemitska vrsta Julijskih Alp, Karavank in Kamniških
Alp.
ŠKRLATNI LUK
-V Sloveniji je približno 20vrst lukov
-Rahlo diši po cesnu
-Njegova glavica se razceše na stroke
-Poznamo vec vrst nahajališc škrlatnega luka:-Kamniške Alpe
-Na poraslih melišcih
-Soncnih travnikih
-V višini nad 1500m
-Cveti šele od avgusta naprej
JUSTINOVA ZVONCICA
Obmocje razširjenosti obsega vecinski Kras od Pivke do
Zgornje reke na Z do Kocevske na V. Najbolj so odmaknjena nahajališca v
Škocjanskih jamah in na Nanosu. Justinove zvoncice ni težko srecati
spoznamo jo po svojevrstni rasti, jajcastih listih,
pokoncnih cvetovih in cašnih listih.
KRANJSKI JEGLIC
Kranjski jeglic ni najredkejši jeglic, a naceloma raste
samo v Sloveniji. Skoraj vedno raste na vlažnem rastišcu, raste pa tudi
v
sencnem skalovju pri rekah in na kraških vrtacah, kjer je pogost
temperaturni obrat. Ima razmeroma nežne, živo zelene liste,
ki niso posuti s pešcenim prahom. Pogosto ga vidimo v bukovem gozdu in
na košenicah ( tako tudi na Rajnah južno od Kojce ).
Nahajališce leži na nadmorski višini 300 – 1380m. Na nekaterih krajih
raste kranjski jeglic skupaj z avrikljem.
Nastal je naravni križanec, ki so ga najprej odkrili na Jelenku, zato
je indijski jeglic (P. x venus).
»Koliko že vemo o kranjskem jeglicu. Težko pa je razlikovati
obcutke, ki nas navdajajo, kadar vsako leto obcudujemo
njegovo preprosto lepoto.
Druga skupina pa je na plakatu predstavila rdeci seznam,
njegov pomen in rastline iz rdecega seznama. Rdeci seznam je seznam
ogroženih rastlinskih in živalskih vrst razporejenih po kategorijah
ogroženosti. Kategorije ogroženosti: izumrla vrsta, domnevno
izumrla vrsta, prizadeta vrsta, prizadeta vrsta, ranljiva vrsta, redka
vrsta, vrsta zunaj nevarnosti, neopredeljiva vrsta in premalo
znana vrsta. Namen rdecih seznamov je prikazati stanje favne in flore v
Sloveniji glede na stopnjo njene ogroženosti.
So osnova za pripravo predlogov za zavarovanje ogroženih vrst.
Rastline rdecega seznama v Slovenji :
MOCVIRSKI TULIPAN
Mocvirska logarica, ki živi le še na nekaterih rastišcih okolici
Ljubljane. Redkejša je zaradi spreminjanja in unicevanja znacilnih
rastišc.
Zavarovana je z zakonom. Trganje ogroža spreminjanje življenjskih
razmer.
BERTOLONIJEVA ORLICA
Je endemit JZ Alp. Ima modre do modro vijolicaste oci in raste v drugi
polovici junija in v prvi polovici avgusta.
Najdemo jo na kamnitih travišcih, grušu ter skalnih razpokah, in sicer
800 do 2000m nadmorske višine.
Omenjeni so še:
PANONSKI SVIŠC
Raste vecinoma v panonskem svetu.
KRANJSKI VOLCIC
Raste v Idrijskem gozdu.
SCOPOLIJEV REPNJAK
Nahaja se na Nanosu.
ZOISOVA VIJOLICA
Raste v Karavankah.
Ugotovili smo, da je v Sloveniji veliko endemitskih vrst
rastlin, ki bi jih morali zavarovati.
Rastline izumirajo predvsem zaradi onesnaževanja okolja. Slovenija je
biološko zelo raznolika dežela na kar moramo biti ponosni.
8.b
|
