 |
Predlagani regijski in krajinski
parki
| Predlagan regijski park |
Površina (km2) |
| Karavanško - Kamniško-Savinjski |
803 |
| Kocevsko - Kolpa |
737 |
| Kraški |
1047 |
| Pohorje |
458 |
| Snežnik |
1000 |
| Trnovski gozd |
595 |
|
Predlagan krajinski park
|
Površina (km2)
|
|
Drava
|
32
|
|
Goricko
|
448
|
|
Ljubljansko barje
|
132
|
|
Mura
|
90
|
Zakaj ne zašcitimo vec ozemlja Slovenije z nacionalnimi
parki?
Odgovor
Slovenija ima do sedaj zavarovanih osem odstotkov ozemlja. V Sloveniji
imamo tako en narodni park (Triglavski narodni park), dva regijska
parka (Regijski park Škocjanske jame in Spominski park Trebce) ter
štiri krajinske parke (Krajinski park Logarska dolina, Zgornja Idrijca,
Secoveljske soline in Kolpa).
Ocenjujemo, da bi približno tretjini ozemlja Slovenije lahko podelili
status ene od parkovnih kategorij, kar doloca visoko kakovost našega
naravnega okolja in prostora. Z uresnicitvijo novih zavarovanj,
vkljucenih v prostorski plan RS, se bomo enakovredneje vkljucili v
evropski in svetovni sistem varstva narave. Trenutno se vzporedno
odvijajo aktivnosti usklajevanja in priprave potrebnih strokovnih osnov
za pravno varstvo na vec parkovnih obmocjih. Predlaganih je tako še
enajst parkov, in sicer šest regijskih (Regijski park Kocevje-Kolpa,
Snežnik, Pohorje, Trnovski gozd ter Kraški in
Karavanško-Kamniško-Savinjski regijski park) in pet krajinskih parkov
(Krajinski park Mura, Drava, Dragonja, Ljubljansko barje in Goricko).
Stanje pripravljenosti dokumentacije je razlicno, na nekaterih obmocjih
financno podprto tudi s strani mednarodnih projektov.
V Sloveniji je narava izjemno pestra. Najpomembnejši
ukrep za ohranjanje raznolikosti žive in nežive narave ter velike
ekosistemske in krajinske pestrosti Slovenije je ustanavljanje
zavarovanih obmocij narave. Po še veljavnem zakonu o naravni in
kulturni dedišcini in tudi po predlogu zakona o ohranjanju narave,
imamo v Sloveniji tri kategorije naravnih parkov: narodne, regijske in
krajinske parke. Razlicne stopnje varovanja so dolocene z varstveno
kategorijo in z oblikovanjem notranjih varstvenih obmocij. Odlocamo se
za kategorijo, ki najbolj ustreza danim razmeram, predvsem pa interesom
lokalnih skupnosti in države. Najbolj kompleksni so narodni parki
(maloštevilni, obsežni, conirani, upravljajo jih posebne ustanove),
sledijo jim regijski (tudi obsežni in conirani), najbolj številni in
najbolj odprti pa so krajinski parki.
|
