4. Kako poteka izbor območij Natura 2000 oz. posebnih območij varstva v skladu z direktivo o habitatih?

 

Natura 2000 vključuje posebna ohranitvena območja (SAC - Special Area of Conservation), določena v skladu z direktivo o habitatih, in posebna območja varstva (SPA - Special Protected Area), določena v skladu z direktivo o pticah.

Države članice določijo in predlagajo Evropski komisiji nacionalne sezname posebnih ohranitvenih območij v skladu z direktivo o habitatih. Komisija te sezname pregleda in preverja preko strokovnih seminarjev in lahko zahteva tudi njihove dopolnitve. Postopek potrditve seznamov lahko traja tudi nekaj let.

Več o tem…
Direktiva o habitatih predvideva tri faze pri izbiranju posebnih ohranitvenih območij:

 

2. Evropska komisija sprejme na podlagi predlaganih nacionalnih seznamov in v soglasju z državami članicami sezname območij, pomembnih za Skupnost. Analiza predlogov držav članic se izvaja na jasen in pregleden način preko znanstvenih seminarjev, ki jih sklicuje Komisija ob podpori Evropske agencije za okolje. Pri teh seminarjih sodelujejo države članice in strokovnjaki, ki predstavljajo ustrezne interese lastnikov in uporabnikov ter okoljskih nevladnih organizacij. Namen teh strokovnih seminarjev je ugotoviti, ali so države članice predlagale dovolj visokokakovostnih območij za zagotovitev ugodnega ohranitvenega stanja za vsak habitatni tip in vrsto v celotnem spektru znotraj EU. Ocenjevalna merila vključujejo preučevanje redkosti, zemljepisne porazdeljenosti in vsestranske ranljivosti zadevnih vrst in habitatnih tipov. Pri teh seminarjih sodelujejo države članice in strokovnjaki, ki predstavljajo ustrezne interese lastnikov in uporabnikov ter okoljskih nevladnih organizacij. Glede na velike naravne razlike v biotski raznovrstnosti po vsej EU direktiva deli Skupnost na šest biogeografskih regij - atlantsko, celinsko, alpsko, mediteransko, borealno in makaronezijsko. Slovenija je v celinskem in alpskem območju. Cilj je priprava seznama območij, pomembnih za Skupnost, za vsako od teh usklajenih, biotsko raznovrstnih regij, ob izvajanju doslednega pristopa v vseh državah članicah.

5. Ali je izbira območij predmet javnega posvetovanja?

 

Direktiva ne določa pravil glede posvetovalnega postopka pri izboru območij, temveč ga določijo države članice, v skladu s svojimi upravnimi sistemi. V Sloveniji je javno posvetovanje, tudi z lastniki in uporabniki zemljišč, predvideno pri pripravi načrtov upravljanja območij Natura 2000.

Pri določanju potencialnih območij pa v Sloveniji ni predvideno javno posvetovanje, pač pa različne oblike javne predstavitve predlaganih območij. Po vložitvi predloga prvih območij v medresorsko obravnavo predvidoma še v letu 2003, bodo zainteresirani javnosti (lokalnim skupnostim, lastnikom, uporabnikom zemljišč…) predstavljena območja in njihove meje, predvideni načini upravljanja z njimi ter morebitni potrebni ukrepi. Pripombe in predloge za spremembe bo možno upoštevati, če se bo izkazalo, da so strokovno utemeljeni in pripomorejo k izboljšanju predlogov.

Že zdaj pa posamezna predvidena območja na lokalni ravni predstavljajo skupine, sestavljene iz predstavnikov območnih enot Zavoda RS za varstvo narave, Zavoda za gozdove Slovenije in Kmetijske svetovalne službe. Izvajajo različne aktivnosti, kot so javne predstavitve, predstavitve županom in občinskim svetom, pogovori z drugimi predstavniki lokalnih skupnosti, društvi, izdaja zgibank, članki ipd.

Več o tem…
Med državami članicami so se postopki javnega posvetovanja precej razlikovali. V nekaterih državah je določanje območij pospremila podrobna razprava z lastniki in uporabniki o upravljavskih ukrepih, v drugih pa so se z zainteresiranimi udeleženci posvetovali malo ali nič. To je vodilo do precejšnjih razhajanj v nekaterih državah članicah z vrsto različnih upravnih in pravnih izzivov, ki so povzročili zamude pri oddaji predlogov. Evropska komisija v tej fazi ni vpletena in nima pooblastil za posredovanje pri različno vodenih postopkih v državah članicah.

V Sloveniji je javno posvetovanje, tudi z lastniki in uporabniki zemljišč, predvideno pri pripravi načrtov upravljanja območij Natura 2000. Načrti bodo vsebovali tudi ukrepe za ohranitev ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov, pripravo pa bo vodil Zavod RS za varstvo narave s pomočjo zunanjih izvajalcev narave po tem, ko bo v začetku leta 2003 vlada sprejela seznam predlaganih območij Natura 2000. Ponekod se s pomočjo sredstev EU upravljavski načrti že pripravljajo, in sicer za suha travišča na Kozjanskem, šotna barja v Triglavskem narodnem parku, Kraški rob in Sečoveljske soline.

6. Kakšen pravni status bodo imela območja Natura 2000 v Sloveniji?

 

Državni seznam potencialnih območij narave, pomembnih za Evropsko skupnost (pSCI - Places of Special Community Interest), za vključitev v omrežje Natura 2000 pripravi vsaka država članica in ga nato posreduje Evropski komisiji. Slovenija se je zavezala, da bo seznam oddala z dnem vstopa v EU, to je 1. maja 2004.

Območja Natura 2000 bodo v Sloveniji skladno z zakonom o ohranjanju narave z uredbo dobila status posebnih varstvenih območij. Uredbo za območja, določena v skladu z direktivo o pticah, bo morala vlada sprejeti še pred oddajo predloga Evropski komisiji. Za območja, opredeljena v skladu z direktivo o habitatih, pa bo vlada sprejela uredbo po tem, ko bo Komisija predlagani seznam potrdila.

7. Kakšna je odgovornost držav članic pri upravljanju območij?

 

Določbe direktiv jasno določajo odgovornost držav članic pri določitvi območij Natura 2000 in njihovem upravljanju. Pogosto se podrobne delovne naloge poverijo različnim nacionalnim ali regionalnim institucijam. Kadar gre za morsko okolje, kjer dejavnosti upravljanja lahko vključujejo tudi urejanje ribiških dejavnosti, so zanj najbolj ugodni ukrepi na ravni Skupnosti.

Komisija dosledno spodbuja razvoj načrtov upravljanja kot instrumenta za zagotavljanje primernega upravljanja pri ohranjanju območij in presoje skladnosti različnih vrst rabe s cilji ohranjanja. So tudi odličen način dejavnega vključevanja ključnih interesnih skupin pri odločanju glede upravljanja določenih območij.

Več o tem...
Priprave takšnih načrtov so bile v veliki meri financirane iz programa Life III - Narava. Ta program je od svojega začetka leta 1992 prispeval sredstva za 605 projektov v vrednosti 470 milijonov evrov. V Sloveniji izvajamo že sedem projektov varstva narave s pomočjo sredstev programa Life III - Narava. Njihova skupna vrednost je približno 3,950 milijona evrov, od tega je Evropska komisija prispevala približno 2,630 milijona evrov. Letos je Slovenija prijavila tudi projekt Life s področja upravljanja.

Glede na širok spekter habitatnih tipov ni mogoče uporabiti standardne formule za upravljanje, pomembno pa bo zagotoviti nadaljevanje tradicionalnih vzorcev upravljanja, ki so bili pogosto odločilni pri ustvarjanju in ohranjanju danes pomembnih habitatov. Gre predvsem za spodbujanje in ohranjanje dobre kmetijske in gozdarske prakse.