Deset deklet, ki imamo zelo rade morje in vse, kar je z njim povezano, smo se odločile, da v tem dnevu poskušamo
izvedeti čim več o življenju in življenjski pestrosti na slovenskem morju. S pomočjo različnih virov smo ugotovile,
da je življenje, predvsem pa rastlinstvo pri nas zelo pestro, saj je to dom številnim rastlin, ki rastejo v morju in ob njem.
Žal pa smo med drugim  ugotovile, da človek s svojim nespametnim ravnanjem v veliki meri uničuje naravo in tako povzroča,
da so nekatere rastlinske vrste že izumrle, veliko pa jih je že na rdeči listi ogroženih rastlin.
S publikacijo, v kateri bomo predstavile svoje ugotovitve, bi želele tako učence, učitelje, starše in druge ljudi spomniti, kako
lepa je naša dežela, predvsem pa naš majhen košček morja in sveta ob njem, ki ga je potrebno varovati in zanj ustrezno skrbeti.

 

Naše delo je potekalo zelo sproščeno, tako da smo koristno združile z zabavnim in ta dan nam bo zagotovo ostal še dolgo v spominu.
Na naših prvih počitnicah na morju pa se bomo spomnile, da to ni samo kraj za naš oddih, ampak je dom številnim rastlinam in živalim,
ki brez njega ne bi mogle preživeti.

 

V skupini smo bile: Simona Hanželič, Katja Bolcar, Anja Ozmec, Nastja Maučič, Tjaša Jurkovič, Damjana kukovec,
Viktorija Žuran, Mirjam Tušek, Nastja Štucl, Aleksandra Petek in učiteljica Mojca Bauman Kralj.

 

Spodaj navajamo naše ugotovitve, ki jih bomo predstavile tudi v brošuri.

1. UVOD

 

Več kot 70% sveta prekriva morje. V morju ločimo več življenjskih razmerij:

      OBREŽNO MORJE- sega od spodnje meje do oseke 200 m. Svetloba sega tudi do    obrežnega dna, zato tam uspevajo številne pritrjene rastline. Obrežno morje je najgosteje poseljen predel v morju.

      PRŠNI PAS- imenujemo tisti del kopnega, kamor zaradi loma valov pršijo kapljice morske vode. Redke vrste rastlin živijo na tako slanih tleh.

      BIBAVIČNI PAS- je del obrežja, ki ga ob plimi zalije voda, ob oseki pa je na suhem. Tu preživijo le dobro prilagojena živa bitja.

MORSKE GLOBINE- so predel brez sončne svetlobe, zato tudi rastlin ni.

GLOBOKOMORSKO DNO- je redko naseljeno, zaradi pomanjkanja hrane.

   2.  ABIOTSKI DEJAVNIKI NA MORJU

 

Abiotski dejavniki so tisti del nežive narave v okolju, ki vplivajo na organizme. To so:                                            

1) PLIMOVANJE ALI BIBAVICA - je dvigovanje in upadanje morske gladine.

• Dvigovanje - plima
• Upadanje - oseka

Vzroki za plimovanje so privlačne sile med Zemljo in Luno ter Zemljo in Soncem.

Živa bitja, ki živijo na predelu plimovanja, lahko zdržijo več ur na suhem. Plimovanje je tudi Tsunami.

2) VALOVANJE – povzroča vetrove najmočnejše na površini v globini pa slabi vetrovi slabo spreminjajo obrežje ( spodjedajo ga in rušijo). Živa bitja v plitvi obrežni vodi so prilagojena, da vzdržijo razdiralno silo valov ( imajo trda ogrodja).

3) MORSKI TOKOVI - so horizontalna premikanja morske vode. Pri tem se premeščajo in mešajo ogromne količine vode. Vzroki za to so PLANETARNI VETROVI. Morski tokovi se zaradi odklonske ali corrilisove sile na severu poluti odklanjajo na desno stran, na jugu pa na levo.    

 -TOPLI MORSKI TOKOVI- izvirajo v nizkih geografskih širinah.

- HLADNI MORSKI TOKOVI- izvirajo v višjih geografskih širinah.

Morski tokovi imajo velik vpliv na podnebje ob obalah, na vlago in na temperaturo.

4) PODNEBJE - padavin je največ pozimi, poleti je navadno sušno. Pogosto pihajo močni vetrovi. Najmočnejša sta burja in jugo. Mile so zime in vroča poletja. Tla so večinoma iz laporja in peščenjaka. Takim tlom rečemo fliš. Velik del tal je tudi iz apnenca.
Nastal je iz apnenčastih ogrodij enoceličnih in tudi iz večceličnih živali.

5) SLANOST - slanost morske vode je odvisna od več dejavnikov. Morska voda je bolj slana tam, kjer je izhlapevanje veliko. Sol ne izhlapeva zato tam tudi ostane. Slanost je manjša tam, kjer so izlivi večjih rek.

6) PRST  - ob slovenskem morju so tla večinoma iz laporja in peščenjaka. Takim tlom rečemo fliš. Debela plast fliša dobro zadržuje vodo, in zato rastline z dolgimi koreninami, ki rastejo na njem, lahko pridejo do vode tudi takrat, ko ni padavin. Velik del tal ob Jadranskem morju je iz apnenca.

3. PRILAGOJENOST RASTLIN NA TAKŠNA RAZMERJA

Semenke, ki rastejo ob Jadranskem morju, so prilagojene na poletno vročino, sušo, na mile in vlažne zime ter na stalne vetrove. Čvrsti, usnjati listi z debelo povrhnjico dobro zadržujejo vodo, vzdržujejo močne vetrove in odvračajo rastlinojede živali. Spodnjo stran listov lahko pokrivajo laski ali luske, ki še dodatno zmanjšujejo izhlapevanje vode. Nekatere semenke imajo v sušnem obdobju manjšo telesno površino. Semenke iz toplejših predelov imajo vedno zelene, svetleče se liste, ki odbijajo del sončne svetlobe. Halofiti so proti soli bolj odporne in njeno količino v telesu lahko uravnavajo. Morska trava in pozejdonovka sta semenki, ki živita prirasli na morskem dnu v obrežnem morju.  

4. RASTLINE V MORJU  IN OB NJEM

Ob brskanju po literaturi in proučevanju morskih rastlin smo ugotovile, da je rastlinska pestrost v morju in ob njem zelo velika. Zaradi velikega števila teh rastlin navajamo le nekatere, nam najbolj zanimive.

Rastline razdelimo na semenke, alge in cianobakterije. Med semenke spadajo tudi halofiti, ki uspevajo samo v slanem okolju. Alge pa delimo na enocelične in večcelične.

1) SEMENKE (rastejo ob morju):

Lovor - vedno zelenin listi.	Navadni ruj - uspeva na toplih sončnih rastiščih.
Žajbelj- prilagojen na sušo.	Oljka - listi so čvrsti, zavarovani z močno povrhnjico.
Obmorski oman – halofitska trajnica, ki poganja do 0,5 m.

Črni gaber - je pogosta semenka ob Slovenskem morju.
Gaber - je pogosta semenka ob morju.

Trstikovec - raste na flišni podlagi, iz njega izdelujejo strehe senčnikov, podoben je bambosu in koruzi.
Halofiti: Navadni morski koprc - raste na skalnih tleh, v listih zadržuje vodo, s katero rdeči sol. Morska trava - raste na dnu morja, steblo je preobraženo v koreniko. Morska pozejdonovka -je podvodna morska cvetica in ima dolge široke liste. Zaradi ogroženosti je na Rdečem seznamu ogroženih praprotnic.

2) ALGE:

Večcelične - telo je enotna steljka, imajo klorofil, razmnožujejo se spolno.

Jadranski bračič (rjava alga)- uspeva v čisti vodi, ob oseki je na suhem. Jadranski bračič živi samo v Jadranskem morju, zato je endemit. Padina Zelena alga (morska solata) - uspeva, kjer je veliko rudninskih snovi, razmnožuje se spolno. Rdeča alga (vrangelija) - živi v skalnih razpokah, v jamah,…, kamor prodre malo sončne svetlobe.

Enocelične - sproščajo veliko kisika in proizvajajo največ organskih snovi. Razmnožujejo se spolno in nespolno (z delitvijo).

kremenaste alge -najpogostejša morski dežniček
3) CIANOBAKTERIJE:
V predelu plimovanja so skale temne zato, ker so poraščene z bakterijami, ki jim rečemo cianobakterije. Ime so dobile po modrozelenem barvilu. Vsebujejo tudi klorofil, zato lahko same proizvajajo hranilne snovi in sproščajo kisik. Razmnožujejo se scepitvijo.
5. KRAJINSKI PARK SEČOVLJE

Na nekaterih območjih v Sloveniji imamo zavarovana območja. Tak je tudi Krajinski park Sečovlje. Kratka, vsega 46,6 km dolga obala Slovenske Istre je bila še v začetku tega stoletja posejana s solinami. Najpomembnejše so bile Piranske soline, od katerih so se danes ohranile le še miniaturne soline v Strunjanu in prostrane Sečoveljske soline (približno 850 ha) ob ustju reke Dragonje. Kdaj so Piranske soline začele nastajati, ni znano, prve pisane podatke pa zasledimo v drugi polovici 13. stoletja v piranskem statutu. V dolgih stoletjih obstoja so doživljale obdobja razcveta in nazadovanja, povezana s spreminjanjem političnih in družbenih razmer ter menjavanjem gospodarjev: beneške republike, francoskega in avstrijskega cesarstva, italijanske države, Jugoslavije in Slovenije. V prostorskem in tehnološkem razvoju solin je bilo kar nekaj pomembnih prelomnic, zadnja vsekakor ob koncu šestdesetih let, ko so na južnem območju Sečoveljskih solin, imenovanem Fontanigge, opustili proizvodnjo soli. Opuščeni predel je narava preoblikovala v vrsto različnih, bolj ali manj slanih biotopov, ki se med seboj prepletajo in dopolnjujejo v zaključen solinski sistem.

 

 

 

 

SOLINE DANES
Piranska občina je območje Sečoveljskih solin in polotoka Seče zaradi izjemno bogate naravne in kulturne dediščine ter z željo ohraniti soline kot značilni morfološki element obmorske kulturne krajine Slovenske Istre leta 1989 z odlokom razglasila za Krajinski park Sečoveljske soline. Znotraj krajinskega parka je območje solin zaradi izrednega kulturnega izročila, ki obsega arhitekturno, tehniško, tehnološko, etnološko in jezikovno dediščino, še posebej razglasila za etnološki in tehniški spomenik, štiri manjša solinska območja.

NARAVNA DEDIŠČINA SOLIN

V zaprtih kanalih z nekoliko globljo in slano vodo naletimo na obmorsko rupijo, v občasno poplavljenih solinskih bazenih pa je največ osočnika. Na bregovih kanalov in nekoliko dvignjenih opuščenih solinskih bazenih prevladujejo rastline z neopaznimi cvetovi, ki jih tako kot osočnika uvrščamo med metlikovke: sinji in grmičasti členka, lobodovec, navadna obrežna lobodika, sodina solinka in tatarska loboda. Tem se pridružuje oskolistna mrežica, ki s svojimi vijoličastimi socvetji v poletnih mesecih obarva osušena solinska polja. Na skalnih nasipih glavnih kanalov uspevata še dva halofita: kobulnica morski koprc  in košarnica z rumenimi socvetji obmorski oman. Edino slovensko rastišče navadnega hijacinta  je zaradi bližine letališča močno ogroženo in delno že uničeno. Botanični pomen Sečoveljskih solin utemeljuje tudi podatek, da na tem območju uspeva kar 45 vrst iz Rdečega seznama ogroženih rastlin v Sloveniji.