Ormoški park sodi med najlepše v Sloveniji, je v zborniku Ormož skozi stoletja zapisal Mirko Šoštarič. Arhitektonska ureditev, razgibanost površine, redke in zanimive drevnine ter razgledi na Hrvaško in Hum- to so dejavniki, ki so ustvarili kvaliteto in slavo tega parka. Pa vendar je o njem zapisanega tako malo. Pisanih virov skorajda ni. Avtor prispevka v zborniku opisuje 2 metra dolgo in 44 cm široko ledinsko karto ormoške gospoščine iz leta 1801, ki zraven glavne ceste Hajndl-Središče prikazuje tudi bližnje površine in grajski park. Iz načrta je razvidno, da je že takrat bil na obeh straneh Ljutomerske ceste med grajsko vrtnarijo in marofom kostanjev drevored, za drevoredom na severni strani ceste  manjši ribnik, na južni strani pa njive in grajska vrtnarija. Veliki grajski sadovnjakseverovzhodno od današnje Petrolove bencinske črpalke je bil obdan z dvema dvoriščema, obdanima z gospodarskimi poslopji.
Vzodno od doline v grajskem parku sta dva vzporedna drevoreda vodila od nekdanje vrtnarije do južnega roba planote, vmes so bili vrtovi ali grede, vzhodno od drevoredov, kjer je danes kopališče, pa je grajski vrt segaldo ulice, ki še danes vodi od Ljutomerske ceste do vinske kleti. Ob tej novi ulici je grajski parkovni kompleks končeval "špalir" z vrtnimi vrati. Kakšen je bil ta "špalir" opis žal ne pove, risba pa kaže, da je nadomeščal živo mejo, saj se je skozi vrata v"špalirju" šlo iz parka proti opekarni z mlako. Ledina proti novi vinski kleti se je imenovala "njiva s špalirjem" (Šoštarič, 1973). (Povzeto po Bilten mladinskega raziskovalnega tabora-Ormož 2003.)

[EKODAN] [NG enote] [Naselja v Sloveniji] [Gospodarstvo] [Raba tal] [Potoki] [Popis rastlin] [Mediji] [Glasilo] [Endemiti] [Morje]
Rdeči seznem] [Triglavski NP] [Regijski parki] [Krajinski parki] [natura2000] [Gozd] [Travnik] [Mokrisca] [Reke] [Mestni park]