 |
Ormoški park sodi med najlepše v Sloveniji, je v
zborniku Ormož skozi stoletja zapisal Mirko Šoštarič. Arhitektonska
ureditev, razgibanost površine, redke in zanimive drevnine ter razgledi
na Hrvaško in Hum- to so dejavniki, ki so ustvarili kvaliteto in slavo
tega parka. Pa vendar je o njem zapisanega tako malo. Pisanih virov
skorajda ni. Avtor prispevka v zborniku opisuje 2 metra dolgo in 44 cm
široko ledinsko karto ormoške gospoščine iz leta 1801, ki zraven glavne
ceste Hajndl-Središče prikazuje tudi bližnje površine in grajski park.
Iz načrta je razvidno, da je že takrat bil na obeh straneh Ljutomerske
ceste med grajsko vrtnarijo in marofom kostanjev drevored, za
drevoredom na severni strani ceste manjši ribnik, na južni strani
pa njive in grajska vrtnarija. Veliki grajski sadovnjakseverovzhodno od
današnje Petrolove bencinske črpalke je bil obdan z dvema dvoriščema,
obdanima z gospodarskimi poslopji.
Vzodno od doline v grajskem parku sta dva vzporedna drevoreda vodila od
nekdanje vrtnarije do južnega roba planote, vmes so bili vrtovi ali
grede, vzhodno od drevoredov, kjer je danes kopališče, pa je grajski
vrt segaldo ulice, ki še danes vodi od Ljutomerske ceste do vinske
kleti. Ob tej novi ulici je grajski parkovni kompleks končeval "špalir"
z vrtnimi vrati. Kakšen je bil ta "špalir" opis žal ne pove, risba pa
kaže, da je nadomeščal živo mejo, saj se je skozi vrata v"špalirju" šlo
iz parka proti opekarni z mlako. Ledina proti novi vinski kleti se je
imenovala "njiva s špalirjem" (Šoštarič, 1973). (Povzeto po
Bilten mladinskega raziskovalnega tabora-Ormož 2003.)



|