ZNAČILNOSTI POVRŠJA OB TRŽIŠKI BISTRICI

Tržiška Bistrica je odločilno vplivala na oblikovanje površja okrog nje. Izvira sredi Karavank, izliva pa se v Savo v Dobravah. Vmes preskoči višinsko razliko 1220 m. Vodi skozi Dovžanovo sotesko, Tržič, južno od njega vijuga čez Kriško polje, nato preide v Dobrave, kjer, kot rečeno, se izlije v Savo.

DOVŽANOVA SOTESKA

Tržiška Bistrica je skozi tisoče let izdolbla svetovno znano Dovžanovo sotesko. Dovžanova soteska je zaradi edinstvenega nahajališča paleozoiskih kamenin zavarovana kot naravni spomenik in je hkrati tudi ena osrednjih točk Slovenske geološke transverzale. Okamenine so ostanki nekdanjega življenja rastlin in živali, ki so se v ostenjih ohranili do današnjih dni. Dolina Tržiške Bistrice je stisnjena med strma ostenja skalnih piramid, imenovanih Kušpegarjevi stebri na vzhodu in Borove peči na zahodu. Ravno na njih pa Tržiška Bistrica pokaže vso svojo moč; v skakalcih, slapičih in brzicah se prebija preko zaobljenih skal.   POVEZAVE: http://www.trzic.si/turizem_znamenitosti.asp?ID=6 http://www2.arnes.si/~oskrzv1s/Dovzanka/dovzan1.htm

KRIŠKO POLJE

Tržiška Bistrica je pomembna za Kriško polje, ker je nanosila material s Košute in ga odlagala južno od Tržiča. Tako je nastalo Kriško polje visoko nad reko. Je ravno in zato omogoča dobre pogoje za poljedelstvo. Leži južno od Tržiča in sega do Dupelj.

DOBRAVE

Ljubljanska kotlina predstavlja eno od največjih uravnanih površin v Sloveniji. Kljub temu en del kotline ni prav nič uravnan. To je svet na obeh bregovih Tržiške Bistrice med Radovljico in Kranjem. Gre za nekakšno gričevje iz ilovice, gline in konglomerata, ki je večinoma poraslo z gozdom. Prevladujejo kisla, sprana tla, na konglomeratih še kraške oblike (neenakomerno globoka prst, vrtače, jame). Tu raste dob, to je vrsta hrasta. Po tem gozdu se ta pokrajina imenuje Dobrave. Dobrave so v svojem osrednjem delu redko poseljene, saj so tukaj slabi pogoji za kmetijstvo in poselitev. Večja naselja tako ležijo na obrobju ali pa izven Dobrav. Na levi sliki vidimo pogled z glavne ceste pri Podbrezjah v smeri čez Dobrave proti Storžiču (2132 m). Na sliki je razvidno, da so Dobrave svet različno visokih teras. Terasa v ospredju slike, ki je bolj izpostavljena soncu, je že brez snega, na bolj mrzlem dnu doline pa se je še obdržal. Levo od šiljastega Storžiča je greben Kriške gore (1715 m).

V svojem spodnjem toku je torej Tržiška Bistrica širša, njena dolina je prostornejša. Za razširitev in poglobitev so različni vzroki. Kar poglejte iz Retenj proti Kovorju ali iz Žej proti Podbrezjam… Naselja ležijo na robu njenih teras ali pobočij, ki se strmo spuščajo proti strugi. Delovanje Tržiške Bistrice je bilo v preteklosti različno. Odvisno je bilo od klimatskih razmer, predvsem povečanja ali zmanjšanja padavin in tektonike. Tektonsko mirovanja ji je omogočalo nasipavanje in prevladovanje bočne erozije. Tektonsko dvigovanje površja pa jo je prisililo, da se je vrezovala v globino in ustvarila, izdolbla novo dolino. Dlje časa se je dvigovalo površje, bolj globoko se je vrezala vanj. Ko se je dvigovanje končalo, je ponovno pričela z nasipavanjem in bočnim delovanjem. Tako so nastale terase, ki Tržiško Bistrico spremljajo od Retenj pa vse do izliva. Tik ob reki naplavlja, potem se svet dvigne in nato je zopet raven svet (terasa), po kateri je tekla v času tektonskega mirovanja. Prehod med dvema terasama imenujemo ježa. Zanimivo je tudi, iz česa so bregovi ob njej ali površje terase. Seveda morate pogledati tiste dele, ki jih razgali, opazili boste prod, pesek, in že sprejet prod v konglomerat. Ko je še tekla v višini Križev in Žej, se je sprehodila mimo Naklega do Save. Po tej poti je šel nekdaj tržiški vlak do Kranja. Ko je poglobila strugo, so jo Dobrave pri Naklem prisilile, da se že preje pridruži Savi (nedaleč stran od Bistrice). Dobrave - pogled z Žej       Konglomerat - sprijet material, ki ga je nanosila reka v tisočletjih