POMEN TRŽIŠKE BISTRICE

a) GEOGRAFSKI POMEN TRŽIŠKE BISTRICE Tržiška Bistrica je, tako kot vsaka tekoča voda, značilno vplivala na obliko pokrajine tik ob njej. Tako je z izdolblenjem kamenin, po katerih teče, ustvarila prečudovito, svetovno znano Dovžanovo sotesko. Snovi, ki jih je tukaj močno deroča odnašala, je odlagala južneje, kjer je bil njen tok počasnejši. Nastalo je Kriško polje. Še nižje pa so Dobrave, kjer se Tržiška Bistrica izliva v Savo.     b) GOSPODARSKI POMEN TRŽIŠKE BISTRICE Mesto Tržič je nastalo ob reki. Voda je osnovnega pomena za preživetje ljudi: potrebujejo jo tako za osebno porabo, kakor tudi za gospodarske dejavnosti. Tako je Tržiška Bistrica ne tako daleč nazaj poganjala mline in žage, hladila stroje v nastajajočih tovarnah...     c) RIBOLOV V TRŽIŠKI BISTRICI Tržiška Bistrica je čudovita salmonidna voda. Naseljujejo jo predvsem potočnice, pa tudi amerikanke in lipani. Njen tok je hiter, z mnogimi tolmuni in brzicami. Ribolov je dovoljen od gradu v Jelendolu pa do izliva v Savo. Z njo v celoti upravlja RD Tržič.   LIPAN - lat. (THYMALLUS) Telo je podolgovato in ploščato, s precej vzbočenim hrbtom in visoko hrbtno plavutjo. Hrbet je rjavkasto, zelenkasto ali modro siv, boki pa imajo srebrn, zlato rumen ali celo mavričen lesk. Trebuh je belkast. Zraste tudi več 50 cm in teže 1,5 kg. POTOČNA POSTRV ALI POTOČNICA Ni avtohtona postrv naših voda. K nam je bila prvič prinešena v začetku tega stoletja. S soško postrvjo se uspešno križa, njuni potomci so tudi plodni. To je vzrok zakaj potočna postrv ogroža soško in zakaj je ni več dovoljeno vlagati v vode jadranskega porečja v Sloveniji. Razen petih lokacij s čisto soško postrvjo naseljuje vse ostale vode okoliša. AMERIKANKA Amerikanka, šarenka Oncorhynchus mykiss (Walbaum 1792) Tuje ime: rainbow trout (ang.), Regenbogenforelle (nem.), trota iridea (ital.) Razširjenost: severnoameriška ribja vrsta, ki so jo leta 1884 naselili po Evropi, kjer je danes splošno razširjena. Življenjski prostor: je neavtohtona ribja vrsta, ki prihaja v Kolpo iz ribogojnic na hrvaški strani. Živi v rekah od postrvjega do mrenskega pasu, v višinskih in nižinskih jezerih. Manj občutljiva za onesnaževanje, prenese višje temperature vode kot potočna postrv. Značilnosti: dolžina 25-50cm. Tolščenka, po telesu ima gosto posejane temne pike, rdečih nima, boki so mavrični, z izstopajočo močneje obarvano progo vzdolž bokov v istih odtenkih. Pri drstečih samcih spodnja čeljust kljukasto ukrivljena. Hrana: talne živali, zračna hrana, letajoče žuželke, ribe. Razmnoževanje: v vodotoke naseljena mladica ali odrasla žival. V Sloveniji se drsti v redkih vodah. Od oktobra do decembra zakopava ikre v prodnato dno. Je močan tekmec lipanu in potočni postrvi, ker zaseda njuna drstišča in prehranjevalne niše.