|
Kovači so bili v 12. stoletju v naselju na Slapu, leta 1320.
Leta 1348 so bili potresi na Dobrči. Ljudje so se naselili
pod Košuto v Tržiču.
Prvotni Tržič je bil verjetno na Benediktovem travniku pod
kapelico na Kofcah. – meritve! Vprašati v tržiškem muzeju, ni še
raziskano.)
V dnevniku Paola Santoninija, ko je spremljal škofa, leta
1486, so bile napisane teze o poteku poti Tržič – Ljubelj, ki
jih je pred 2002/3 obdelal dipl. ing. Danilo Jelenc. Minerali v
Tržiču so izdali le nekaj izvodov.
MOST ŠT. 34
 Zgornji
most, zidan iz okroglega kamna, je imel zidano ograjo; leta 1875
je bil v slabem stanju; ob vhodu je kapelica sv. Janeza Nepomuka,
ki je zidana do dna. Po Telovi procesiji 1875 okoli 12. ure je
bil grozen trušč, most se je zrušil, nastal je velik oblak dima
in prahu. Za silo so postavili lesen most, ob dežju pa niso
upali čezenj. Novembra 1886 so v cerkev hodili čez Zavirje.
Popravljali so ga približno pred 8 leti? Občina – vprašati.
Kragl 43
Za novo cerkev so lomili kamenje na Slapu. Nova Dolinska
cerkev je bila čez klanec k cerkvi – Cerkvena je bila ulica
izdelana približno okoli leta 1831.
Po obeh mostovih so prevažali les iz Puterhofa in karton iz
Lepenke do 1946. leta, ko je bila zgrajena nova Cankarjeva
cesta.
FERBARJEV MOST – SEDAJ NE OBSTAJA VEČ
Iz Ferbarjeve oz. Peharčeve hiše na glavnem trgu 10 je vodil
močan lesen most v barvarno na levo stran Bistrice v 18. in 19.
stol.; v 20. stoletju je najel delavnico Kajetan Ahačič. Po
vojni je bil še nekaj časa most cel, nato pa je bil po
pripovedovanju stanovalca, g. Jelka Hladnika ( ki se je izselil
leta 1961), most nekako le polovično cel. Gospa Vida Dornig –
Mejač (tajnica iz Društva upokojencev) je povedala, da so se
februarja 1972 na hitro morali izseliti iz njihove hiše, ki je
stala poleg Vilfanove pekarije, saj so začeli namreč graditi
samopostrežno trgovino (200 m2) in restavracijo Raj. Malo pred
tem so podrli delavnice, kjer so delali nekdaj Kajtanovi kovači,
most pa je bil podrt še malo prej Most je bil vedno privat –
obrtniški, nikoli ni bil odprt za javnost.
MOST ŠT. 36
 Ta
most je bil spodnji most, ki je bil prvotno lesen; bil je pod
Slugo (slika zgoraj - računalniško obdelana). Nižje od njega pa
leži cerkev Sv. Jožefa in pa stara freska Laye. Sedanji most je
bil zgrajen spomladi leta 1834. Leta 2005 so lumpi zvalili dva
pokrova kamna v Bistrico. Pred prihodom Nemcev, leta 1941, je
bil most zaminiran; 11. aprila so gasilci pod mostom, ki vodi k
trgu, odstranili mine in dinamit. V gasilskem društvu (GD) je
sodeloval dimnikarski mojster Franc Bedina in drugi. 9. decembra
1959 je začel drseti zemeljski plaz iz Debevčeve apn. v Tržiško
Bistrico.
Most včasih
MOST 38 IN MOST 39
Z industrializacijo je BPT zgradila dva mostička za pešce čez
Bistrico. Prvi mostiček je bil med hišama Balos 5 in 7; mlajši,
ki so ga zgradili po letu 1945, je nad dovodom vode v HE.
Izdelan je iz močnih pragov, obdan pa z železno ograjo. Bil je
zelo dobro vzdrževan, sedaj pa je zapuščen.
Drugi mostiček je nižje, stoji za stavbo Balos 9. Posut je s
peskom, ograjo pa ima iz betonskih stebrov z železnimi drogovi.
Dolgo časa je že zaprt z vrati. Vodil pa je k upravnemu poslopju
BPT.
MOST ŠT.
Mostiček stoji zgoraj Sokolnice. Partizan--- Čez mostiček je
položen industrijski tir, v bližini pa je stala spodnja
vratarnica.
Tu je potekala kontrolna pot za obhode (½ ure ali na 1 uro),
obhod je opravil gasilec ali vratar. Delo je vodil varnostni
inženir Franci Šarabon iz Sp. Preske, bil pa je tudi glasbenik.
MOST 43
Septembra leta 1932 so odprli most na Kolodvorski c. pri
Sokolnici. Nekaj časa je bilo prepovedano voziti s kamioni blago
na vlak, zaradi slabega mostu, ki je od Trajbaha dalje.
MOST 44
Železniški most s tiri so začeli graditi leta 1906. Delo sta
vodila CHIRICI in PICHA, ki sta bila iz Aspanga pri Dunaju.
Prvič je vlak vozil 22. 6. 1908., zadnjič 16. 1. 1966, ko so
progo in most preuredili v cesto. Na Mlaki je parkirišče za
avtobuse, kjer je tudi ind. cona.
MOST, KI GA NI VEČ
Vas Bistrica je bila vezana na Križe cerkveno do leta 1915.
Pokopavali so na kriškem pokopališču. Mrtvega so nosili po
kolovozu pod Mršlinarjevo gostilno mimo mrliškega znamenja in
naprej čez Tržiško Bistrico po leseni brvi do gostilne Primoška
v Pristavi in nato naprej. Vlado Goltes je povedal, da je brv
pogosto odneslo. Cca. 600. m stran je tudi jez za Bornovo
elektrarno iz leta 1906.
»V razglasu z dne 11.9.1906 pod številko 20.380 je okrajno
glavarstvo objavilo, da namerava gozdarski urad barona Borna
zgraditi 600 m pod Pristavskim mostom jez iz betona, od koder bi
po 465 m dolgem odprtem jarku odtekala voda na turbine in po 70
m dolgem odtočnem jarku nazaj v strugo« citirano iz Mohoriča.
V 19. in 18. stol. na Slapu jabornikove fužine se je po l.
1881 zgradila tovarna Lepenka. Most k njej je za hišo, kjer je
stanovala tudi gospa Molline in uradnim poslopjem na Slapu. Most
so v 20. stol. utrdili.
Tovarna Lepenka je 10-metrski padec izkoriščala za pogon
turbine s 150 KW. Pozneje se je zgradil 162 m dolg rov za dovod
vode. Na 24,6 m padca je bila montirana francoska turbina s 300
KW. Jez je bil prvotno iz lesa, leta 1963 pa so ga zgradili iz
železobetona. Proti veliki porabi vode so se pritožili lastniki
vodnih pravic, predvsem Tovarne kos in srpov v Tržiču na Njivi.
Oni so imeli s 7 metri padca na jezu dovod vode za turbino za 80
KW. Sledila je pravda, ki se je vlekla več let in se končala v
Avstro-Ogrski na Dunaju. Pozneje sta se obe strani pomirili in
odnosi med sosedi so bili znosni.
MOST 32
To je bil most na Polano, kjer so leta 1905 gradili hišo za
uslužbence in poleg še vilo za Schalgrubarjeve. Ob mostu so
merili vodostaj za Tržič. V kleteh na Cankarjevi je bloke v 20.
stoletju pogosto zalivala voda. Ogled!
Leta 1927 je bilo neurje; vzelo je jez in utonila sta dva
človeka.
MOST 30
Most, ki vodi k hišam na Slapu za Krvinovo gostilno, je
novejši (prof. Jožica Koder).
MOST 29
Most v Čadovljah pri Kotarju in hišama Čadovlje 11 Jamenšku –
Danes je pri Antonu Žosu in Čenču- Tišlarju v Čadovljah 9. To
mesto je naprej od Počivalnika.
MOST 28
Nova brv pred predorom in pot do Jamenškove paštbe je bila
delana pred kratkim. Hudičev most je bil zgrajen okoli leta
1895.
»V ozki soteski in navpičnih skalah ob tako imenovanem
Dovžanovem mostu so morali napraviti most čez Bistrico. Ker niso
znali prevrtati skale, so morali most obesiti. Pritrdili so ga z
vrbovimi trtami in most je visel sredi skal; imenovali so ga
trtast most. Da bi se ne tako močno gugal, mu je pod ravnatelj
tržiških fužin Mallner dal napraviti železne podpornike.«
citat iz knjige Zgodovinski drobci župnije Tržič
MOST 26 ALI 27?
Na Jame – razseljena vasica - in naprej do Doline se je
prišlo po mostičku »na Rudah«, obnovili so ga leta 1995/98 –
Poročilo o delu občine 1995-98
______
Kragl, slika 112
Za Ukca, Pinča, Urha in Brusa so bile tu med obema vojnama
Kušpergarjeva žaga in HE.
Dne 22. novembra 1938 je »Miklavževa povodenj« odnesla vse
mostove (od Medvodij do Kotarja v Čadovljah) in žage.
Cesta pelje iz doline v Puterhof. Ob Lenartovem travniku je
pred mostom, pod cesto Lenartova kapelica.
V Dolini je most, ki pelje k Šuštarjevi domačiji.
V Puterhofu Jelendolu je bil most ob skalnem zavoju. Leta
1906 je bila v Pristavi Bornova HE. Vodil jo je Josip Kurnik,
kasneje pa jo je vodil Voglar.
Ob potoku Dovžanki HE sta 2 generatorja za razsvetljavo in
industrijsko žago. 15. septembra 1881 ju je kupil Jurij Born
Puterhof. Prav tako je kupil tudi gozdove od KID iz Jesenic.
Imel je ozkotirno železnico. Obratovanje ozkotirne gozdne
železnice za prevoz hlodovine od Medvodja do Puterhofa je bilo
zaradi poškodb na lokomotivi otežkočeno. Gozdna železnica je
imela 10 platonskih voz ter je vozila v dveh vlakih s štirimi
vagoneti. Zaradi tega so nabavili že uporabljeno Dieslovo jamsko
lokomotivo, s katero so obratovali do leta 1946. Z utrditvijo
ceste do Medvodja pa so vpeljali kamionski promet, ki je
omogočil direktnoi odvažanje hlodovine od nanovo zgrajenih
žičnic na žago v Tržič, kjer se je koncentrirala glavna
predelava. Gozdna železnica je bila nato kot neracionalna
demontirana in stroj poslan v Mislinje.
Po vojni so popravili cesto Tržič – Jelendol, ter mostove da
so lahko začeli voziti do 8 tonski kamioni.:
cesta Tržič – Jelendol 4930? m
Jelendol – Medvodje 4902? m
Vodne sile na Bistrici – ( Cevovod, ki je bil zgrajen leta
1904 je bil za prehod čez Bistrico pritrjen ob strani mostu. Ta
nov vodovod je zamenjal prejšnji leseni, ki je bil že na več
mestih odpovedal in zaradi puščanja ni več zadostoval. Gradnja
nove naprave je bila zato nujna.)
AKVADUKT čez Bistrico, iz izvirov Blajšnice ob Žegnanem
studencu.
(Brezje – za vodovod Kovor – Naklo pod vasjo Breg (Križe) na
Zadrago – 22. junij 1966.)
MOST ŠT. 35
Izgradnja obč. mostu od atrija občine, do levega brega
Bistrice. Odprla se je še ena pot do občine, parkirnega prostora
in tržnice, ki je bila odprta 29. nov. 1979, prej pod arkadami.
Most in tržnica danes
MOST ŠT. 37
Mihaelov most pod paviljonom do Zdravstvenega doma, je bil
odprt 2. 12. 1995. Projektant je bil prof. Marjan Ocvirk.
Betonska ograja z geometrijskimi elementi, sakralni objekt, sv.
Mihael v trikotni zasnovi, ves to je delo g. V.Ribnikarja, akad.
kiparja.
 Zdravstveni
dom-včasih
MOST ŠT. 33
Novi most k novi šoli 2000 Tržiške Benetke
Dober most Kovor – kolodvor Križe (pri Jaku) vozen
Most Podbrezje – Trnovec – Zg. Duplje
MOST ŠT. 48
Bistriški most – vozen (Podbrezje med Dolenjo vasjo in
Bistrico). Njegov predhodnik je bil kamnit most, ki je bil
miniran aprila 1941. Nemci so za tem takoj naredili lesen most –
maja 1941. Po vojni pa je nastal nov železobetonski most.
Mlini:
Kuharjev v Podtabru in Belejev mlin
Krčev mlin (Jurčkov – Rantov mlin požgan 1942, talci – 9
umorjenih mlinarjev)
zelo star Krišeljnov mlin
Jezovi:
pri HE na Lomščici, odtok vode v Lepenko pri izlivu v
Bistrico – Čadovlje
za fužino Kos in srpov, večkrat popravljali
pred novim občinskim mostom, popravljali 2004/05
spodnji most
pri predilniški brvi – zgornji – razrit … vodna skupnost.
Požar 1811 – Tr. Bistrica ga je omejila, na
trgu je zgorelo, na drugem bregu ni.
Prelomnica je bila l. 1811, ko je Tržič prizadel grozovit
požar. Umrlo je 75 ljudi, uničenih je bilo 150 hiš in več kot 60
delavnic. Obnova mesta po požaru je potekala zelo počasi. Izdali
so poseben predpis, ki je določal obvezno namestitev kovinskih
vrat in polken, ki so postale prava evropska posebnost.
Klasicistično izoblikovano zaporedje pročelij ter bistvo podobe
pa je glavni trg ohranil vse do danes. Tako lahko Tržič
funkcijsko razdelimo na 3 dele:
* tržno jedro
* fužinarsko obrtniški del ob Mošeniku
* cerkveni kompleks
* v času industrializacije pa se je južni del, kjer se že
začenja naselje Bistrica, preoblikoval v industrijski del.
GREGORJEVO 1.
Gregorjevo (12. marec) še danes velja za prvi pomladni dan,
čeprav se ne ujema s koledarskim začetkom pomladi. Koledar se je
v zgodovini spreminjal in prvotno sta se praznik in začetek
pomladi ujemala. Ko je veljal še stari julijanski koledar, je
namreč Gregor, sicer znan kot prinašalec luči, godoval na prvi
spomladanski dan, ko je navadno res že toplo. Ta svetnik je bil
v resnici papež Gregor Veliki, ki je vpeljal nov koledar -
uporabljamo ga še danes in se po njem imenuje gregorjanski.
Gregorjevo se je z novim koledarjem premaknilo nazaj.
Zaradi žvrgolenja ptičkov po vrtovih in grmovju rečemo, da se
na gregorjevo PTIČKI ŽENIJO. Ljudstvo pravi, da se med ptiči
najbolj mudi kosu, zato na Dolenskem velja pregovor: Če je ob
svetem Gregorju breza zelena, so kosi godni že ob svetem Juriju.
V ljubljanski okolici so mnenja, da imajo ptički ta dan gostijo
in da na vsakem grmu visi pogačica. V Beli krajini iščejo otroci
pod grmovjem “berliček” in “povitico”. Gregorjevo velja tudi za
dan, ko spustimo luči v vodo, kar pomeni, da se takrat dan začne
daljšati in ne delamo več ob razsvetljavi. Spuščene luči v vodo
imajo, zlasti v nekaterih krajih na Gorenjskem, točno določeno
obliko. Tu mladi spuščajo splave po potoku ali reki v domačem
kraju. Ta navada je bila precej razširjena in jo še danes
pogosto uvrstijo med šolske dejavnosti. Na Slovenskem imamo še
en tak dan; pravimo mu dan ptičje snubitve. To je valentinovo
(14. februar).
  |
