|
Vsak dan se srečujemo, bežno pogledamo, pozdravimo, včasih
nasmehnemo, se veselimo, zjezimo,... Vendar smo samo znanci, ki se
nam mudi, ki nimamo časa, da bi se ustavili, pokramljali, bolje
spoznali. Jaz sem stara "Tržičanka". Poznam vse Tržičane in
okoličane. Poznala sem vaše prednike, vplivala sem na rast mesta,
pomagala sem spremeniti pokrajino... Včasih se tudi razjezim; ne
samo to, celo "besna" postanem. Takrat nisem obvladljiva. Znesem se
nad pokrajino, odnašam bregove, ceste, mostove, naplavljam... Moje
slabe volje in srda niste krivi vedno Tržičani, s svojim ravnanjem
pa pripomorete k mojemu "besu"... Ne bom več "čvekala". Predstavila
se bom, čeprav slutite, kdo sem.
Sem vaša reka Tržiška Bistrica. Sodelovala sem pri oblikovanju
Tržiške okolice, izrezala v površje grape, doline, omogočila dostop
in povezavo z drugimi pokrajinami... Še bi lahko naštevala, vendar
bom poudarila samo to, da vas imam rada, da vse Tržičane poznam in
da tudi vi poznate mene. Toda vaše poznanstvo je včasih površno.
Prav bi bilo, da se z vsako generacijo Tržičanov bolje soočim in vam
pomagam dojeti lepote naše okolice.
Sredi septembra sem v svojem zgornjem toku opazila učence iz OŠ
Tržič. Nisem pričakovala mladih ljudi v zgornjem toku in povirju.
Nato sem postala pozorna in jih opazovala, kaj počnejo, kaj hočejo.
Bilo mi je zelo prijetno "pri duši", ko sem videla, da pozornost
namenjajo meni... Tržiški Bistrici. Bili so učenci izbirnega
predmeta iz računalništva, točneje računalniška omrežja.
In veste,
kaj hočejo?
Spoznati hočejo "mojo malenkost" od izvira do izliva. Predstaviti
lepoto neokrnjene narave okoli mene širši javnosti..., saj veste, s
to računalniško novostjo. Bodo tudi nekatere podatke o meni
dopolnili.
Navdušena sem nad njimi, tako kot so bili oni nad lepoto mojega
povirja... Res sem čudovita... Strmo padam čez rdeče, sive, rumene
skale. Smreke, ki jih je podrl vihar, me naredijo še lepšo, težje
dostopno. 1600 m visoko imam svoje povirje izpod Pečovnika, Velikega
vrha in Turna, v številnih izvirih, ki so naravnost čudoviti,
nepozabni, zbiram svojo moč. Mladi raziskovalci so vse to
fotografirali.
Zato odprite njihovo spletno stran. Lahko jim celo pomagate
dopolniti podatke o meni.
Še to bom izdala. Sprehodili se bodo ob meni vse do izliva. Ali
ste kdaj pomislili, ko ste me opazovali, koliko mostov ste Tržičani
naredili čez mene, recite, zapišite eno številko! Odgovor boste
dobili čez nekaj časa zopet na njihovi spletni strani. Tudi to
raziskujejo. Kako sem vesela njihove vedoželjnosti. Prepričana sem,
da noben Tržičan tega ne ve, saj sama komaj vem. Marsikdaj sem pa
kakšnega tudi odnesla.
 Skica:
Anja Meglič
Zaenkrat bo dovolj mojega "čvekanja"! Rada bi čestitala
zagnanim
vedoželjnim učencem računalništva in njihovi mentorici Sergeji
Osredkar. Vse, ki boste pregledovali njihove izdelke, vabim še
enkrat, da jim priskočite na pomoč pri dopolnjevanju podatkov in
zanimivosti na moji poti od izvira do izliva.
Tudi v bodoče bom še kaj napisala za vas, moji someščani, sovaščani. V Tržičanu, ki ga vsi radi prebirate, bodo moji prispevki.
Prav je, da mladi spoznajo ali pa obnovijo vedenja o svoji domači
pokrajini. Na svidenje in lep pozdrav!
Za Tržiško
Bistrico
Janez
Godnov
|
Povirje Tržiške Bistrice
Foto: Janez Godnov
|
Na mostu
Foto: Sergeja
Osredkar |
Stegovniški slap
Foto:
Sergeja Osredkar |
|
Svoje povirje imam
visoko pod Pečovnikom, blizu meje z Avstrijo. Kamenine so tod
vododržne, svet je zamočvirjen. Moji izviri pa so naravnost
čudoviti. Vsak je drugačen, poseben. Vodo dobivam izpod skal,
dreves, na strmini ali ravnini, v tolmunu, močvirju ali med
razjedi... Ko zberem to vodo, se spustim navzdol po strmini, ki
jo razgalim in preoblikujem po svoje... Občudovali boste mojo
spretnost, ko preskakujem skale, jih razgalim, čistim, brusim
samo zato, da jih boste opazili in spoznali njih lepoto... |
Včasih so ljudje
bredli po moji strugi, tudi izogibali so se me. Da si ne bi
zmočili nog, so Tržičani začeli preko moje malenkosti graditi
mostove. Tržiška mladež jih bo sedaj preštela. Več jih bo, bolj
bom "važna", ker sem s tem pomembnejša za ljudi. Sedaj mi je
žal, da sem kakšnega že odnesla... Vsak most skriva nekaj v
sebi... Tudi namero postavitve. Postanite pozorni nanje. |
Imam veliko pritokov.
Skupaj smo razčlenili tržiško gorsko pokrajino. Tudi oni so
vredni naše pozornosti. Poznate ta slap? Ali ni čudovit? Pogled
nanj nam omogoči sprostitev, pomiritev. Vsaka kaplja vode, ki
pada preko skal, poskakuje po svoje, skupaj pa ustvarijo
harmonijo padajoče vode, ki jo doživlja vsak drugače... Poiščite
ga, ne bo vam žal. |
|
