Znanstveniki in tudi javnost so nezadovoljni z odločitvijo NASE, da se v letu 2002
izklopi delovanje slikovne kamere na vesoljskem vozilu Galileo, ki kroži okoli Jupitra. Zaradi tega bi naj izpadli novi posnetki lune Io na strani, ki doslej ni bila podrobno slikana, ter bližnji
posnetki lune Amaltea, mimo katere bo Galileo letel novembra
2002. Nasa sicer to pojasnuje z pomanjkanjem financiranja, vendar bi bili s tem le majhni
stroški, namreč okoli 1,5 mil. dolarjev, kar je zanemarljiv delež Nasinega proračuna
za leto 2002.
Vesoljsko vozilo 2001 Mars Odyssey,
ki potuje proti Marsu, je poslalo kalibracijske slike, na
katerih sta Zemlja in Luna. Sliki kažeta, da inštrumenti odlično delujejo (na voljo tukaj).
Hubblov vesoljski teleskop je posnel odlične slike
nastajajočih planetarnih sistemov v Orionovi meglici M42, ki pa hkrati z nastajanjem tudi
izginjajo zaradi izgubljanja prahu in plinov, katerega vzrok je močno ultravijolično
sevanje bližnje zvezde (na voljo tukaj).
16. april 2001
Vesoljsko vozilo 2001 Mars Odyssey
dobro potuje proti Marsu. Izstrelitev 7. aprila je bila tako
natančna, da prvi načrtovan popravek poti sploh ni potreben in je zato prestavljen za
dober mesec dni. Sedaj se vključujejo in testirajo posamezni inštrumenti. Z nekaterimi
inštrumenti bo še ta mesec tudi posneta Zemlja.
Sonce je ta teden izvrglo več zelo velikih
izbruhov mase in energije, imenovanih tudi koronalni masni izmeti. Sicer
so bili usmerjeni stran od Zemlje, vendar so se posledice čutile tudi na nekaterih visoko
frekvenčnih komunikacijskih povezavah. Ti izmeti so v zadnjem času zelo pogosti, saj je
Sonce na vrhuncu svojega 11-letnega cikla.
Nasin program NEAT, ki išče asteroide, ki se bi lahko
približali Zemlji, je dobil nov pospešek. Na 1,2 metrskem teleskopu na gori Palomar je
bila nameščena nova kamera s tremi lečami. Od prejšne lahko ta kamera pokrije za 50 %
več neba ter pridobi kar trikrat več podatkov. S to novo pridobitvijo vesoljska agencija
NASA upa, da bi do leta 2010 našli vsaj 90 % vseh večjih asteroidov, ki se približajo
Zemlji. kamera pa ne bo uporabna le za iskanje asteroidov, ampak tudi za iskanje supernov
v oddaljenih galaksijah.
8. april 2001
7. aprila je bila z raketo Delta 2 uspešno izstreljena sonda 2001 Mars Odyssey, ki sedaj že potuje na
svoji, 460 milijonov km dolgi proti Marsu, kamor bo prispela 24
oktobra letos. Upajmo, da bo ta odprava uspešna, saj bi tretji zaporedni neuspeh (po Mars
Climate Orbiterju in Mars Polar Landerju) močno zavrl ameriško raziskovanje Marsa za
dlje časa. (več o odpravi)
Mednarodna skupina astronomov je naznanila odkritje še enajstih planetov,
ki krožijo okoli drugih zvezd. Vsi obkrožajo zvezde, ki so podobne našemu Soncu. Vsi planeti imajo maso Jupitra
ali več. Od tega sta bila odkrita tudi dva sončna sistema (kjer okoli zvezde kroži več
kot en planet), od tega eden z orbitalno resonanco 2:1. Eden od planetov obkroža matično
zvezdo na oddaljenosti, ki jo ima Zemlja od Sonca, zato leži
v območju, ki omogoča življenje. medtem, ko na samem planetu verjetno ni življenja, bi
to lahko obstajalo na kakšni od morebitnih njegovih lun. Eden od odkritih planetov pa
obkroža matično zvezdo v zelo razpotegnjeni orbiti (med 5 in 127 mil. km oddaljenosti).
Ionski pogon sonde Deep Space 1
je pred kratkim prešel svojo 10000. uro obratovanja. Za uspeh odprave bi bilo dovolj že
200 ur. S tem se vsebolj kaže, da je ionski pogon zelo zanesljiv ter primeren za
dolgotrajne polete po Sončevem sistemu, saj je zelo učinkovit. To bodo s pridom
uporabile prihodnje odprave, predvsem odprave proti asteroidom
in kometom. Sonda je sedaj na poti proti kometu Borelly, ki
ga bo dosegla letos septembra.
1. april 2001
V soboto 7. aprila bodo izstrelili raketo Delta 2, ki bo ponesla sondo 2001 Mars Odyssey na pot proti Marsu, kjer bo eno marsovsko leto raziskovala
kemično in mineraloško sestavo Marsa, morebitno prisotnost vodnega ledu pod površino
ter količino sevanja. Snemala pa bo tudi slike za potrebe kartografiranja površine, ki
pa ne bodo imele tako visoke ločljivosti, kot jo ima kamera na sondi Mars Global Surveyor, ki že četrto leto kroži
okoli Marsa. (o odpravi)
V zadnjih tednih je Sonce zelo aktivno.
Tako je na Soncu moč opaziti največjo skupino sončnih peg v zadnjih desetih letih. V
petek je bila iz Sonca izbruhana velika količina Snovi, ki je dan kasneje dosegla Zemljo
in povzročila obsežne aurore oz. polarne sije. V ZDA so bili vidni celo v Kaliforniji in
Novi Mehiki. nekaj motenj je bilo tudi na telekomunikacijskih zvezah. (slike in poročilo od cnn.com)
Na voljo so slike, ki sta jih posnela vesoljski vozili Galileo
in Cassini in prikazujejo zelo velike izbruhe
vulkanov na Jupitrovi luni Io.
Na voljo so tukaj.
