| |
Capri - raj rimskega imperija
V ožini, kjer se pečine obsijanega otočka približajo celini, je nekoč Odisej, privezan k jamboru, prisluhnil sirenam, medtem ko so njegovi mornarji z voskom v ušesih neomajno veslali naprej. Popoldansko marčevsko sonce je prijetno pripekalo, tako da tudi veter ni uspel ohladiti rdečice, ki se je lotila mojega obraza. V taki podobi je počival tudi Neapelj, ki ga je zapuščal trajekt. Tudi 'varuh' mesta, vulkan Vezuv, je postajal vedno manjši. Rahle meglice, ki nastanejo v spomladanskih popoldnevih, pa so zakrivale pogled na majhen otoček, podoben dvogrbi kameli, ki je glavo potopila v morje. Pečine so se strmo dvigale iz morja in na svojem razgaljenem hrtbu skrivale skrbno zložene kupe kamenja, nekoč vila Jovis.
Ko pade mrak.
Še preden se nad otok priplazi mrak, ljudje zavzamejo svoje položaje na trgu Umberta I v mestecu Capri. Udobni naslanjači gostijo lenobne zadnjice ljudi, ki jim teža denarnice ne pusti vstati, medtem ko z žlico mešajo okusno kavico ali prebirajo sladoled. Ob istem času prihrumijo tropi turistov, ki jim prikupna vodička razlaga, da je to naj kraj... in nekaj popotnikov, ki uživajo ob zadnji skodelici, sladoled pa prihranijo za na pot. V naglici ujemajo zadnjo ladjo za obalo, bodisi Neapelj ali Sorento, kjer bodo iskali prenočišče. Capri je pač raj in vstopnice za raj imajo visoko ceno.
(več v Horizontu 2003/10)
Napoli / Neapelj
Že dolga leta velja za najbolj kaotično mesto v Evropi. Z gotovostjo lahko trdim, da semaforji v mesto le označujejo križišče in porabljajo elektriko, upošteva jih namreč nobeden ne. Promet je tekoč, čeprav imajo neapeljčani svoje predpise. Posledično je avtomobilov s tujo registrsko zelo malo. K slednjemu veliko prispeva visoka stopnja kriminala, majhnih vlomov, kraj, prostitucije... Skratka počnejo veliko, le pravega dela ne, ker je pač preveč 'zahtevno' in premalo plačano. To je razumljivo, saj je bilo kar prijetno toplo že konec marca, poletna vročina pa prežene še najhujšega deloholika.
Na železniški postaji Napoli Centrale se je pametno izogniti vsakega, ki velikodušno ponuja pomoč pri nošenju prtljage, ker jo zelo radi posvojijo.
|
|
Mesto je zraslo pod svojo sveto goro, vulkanom Vezuvom, ki je v davni Antiki pokopal pod sabo Pompeje. Starodavno mesto je veliko večje, kakor sem pričakoval, sodi pa med enodnevne izlete. Do nedavnega so izkopali in rekonstruirali že ogromni del mesta, tako da lahko povprečni obiskovalec, za katerega se izkaže, da je površni poznavalec antične zgodovine, dobi občutek veličine, kulture, izobrazbene stopnje in običajev starodavnih prebivalcev. A mfiteatri in gledališča poudarjajo svojo akustično n arave, v marsikaterih sobanah vam vodič razloži seksualna nagnjenja starih Grkov, na drugih parcelah pa si lahko z malo domišljije predstavljate starodavne toplice. Osebno so mi Pompeji všeč, še raje pa sem si njihovo zgodovino ogledal in prebral v Arheološkem muzeju v Neaplju, ki sodi med najboljše v Evropi.
Rim
večno mesto. Starodavni rimski duh v mestu še živi, čeprav Rimljani in Italijani nimajo prav nič skupnega. V primerjavi z romarji in strogimi verniki, ki priromajo v Rim, da bi videli Svetega Očeta, sem jaz pravi srečnež, saj so bile ravno protiameriške demonstracije in proti vojni v Iraku in je papež dvakrat maševal na trgu Sv.Petra med mojim bivanjem v Rimu. Tako sem ga imel priložnost videti od zelo zelo blizu in priznam, da me njegova bližina prevzela. Častimo ga vsi, je simbol miru na svetu in ima zelo velik vpliv na državnike (na ameriškega 'šefa' najbrž ne). Najlepša reč v mestu pa so zagotovo izredno bogati Vatikanski muzeji. Skozi stoletja so zbrirali največje umetnije italijanska renesanse... starega Egipta, antike... Med zanimive predele sodi seveda cel stari del mesta od Campo del Flores do Koloseja. No v Kolosej pa nisem rinil, ker tja peljejo pa res vsakega turista, ki pride v Rim in je bila neskončna gužva. Čez Palatin je razgled čudovit, pot pa dolga. Vodi vse do križišča, kjer je Peter srečal Kristusa in ga vprašal Quo vadis domine (kam greš gospod?). Kristus pa je odvrnil 'v Rim'. Na tem kraju stoji majhna cerkvica, okrog pa so posejane katakombe, kjer so živeli in umirali kristjani v času, ko je bila vera preganjana. Za javnost je odprtih malo rovov in še to le površinski, saj je prevelika vlažnost. Slednja je pomorila veliko ljudi... Shrljivo.
|
|